V vrtnih centrih, zadrugah in vrtnih oddelkih tehničnih trgovin je semenski krompir resda naprodaj že od začetka februarja, vendar imamo s tako zgodnjim nakupom večinoma težave. Krompir mora biti do začetka nakaljevanja, ki traja okrog tri tedne, shranjen na temperaturi od 4 do 6 ˚C, da ne bi prezgodaj odgnal, se izsušil in se izčrpal. V redkokateri stanovanjski hiši imamo danes dovolj hladne in hkrati vlažne kleti.

Pri nakupu semenskega krompirja moramo biti poleg podatka o sorti in zgodnosti pozorni na njegovo stanje, biti mora čvrst in brez predčasnih kaličev.

Kakšen semenski krompir kupiti

Ko so gomolji semenskega krompirja naprodaj v dveh debelinah, za vrt raje kupimo debelejšega (premer od 35 do 55 mm), saj ima ta več očes, iz katerih bo odgnal, poleg tega je manj verjetno, da bi se v neprimernem skladišču izčrpal. Rezanje debelejših gomoljev ni priporočljivo, saj je s tem več možnosti okužbe z boleznimi. Bodimo pozorni tudi na podatek, ali je krompir tretiran, kar pomeni obdelan s fungicidi, ki ga ščitijo proti okužbi z glivičnimi boleznimi. Semenski krompir za ekološko pridelavo ne sme biti tretiran. Priporočljivi je saditi kupljen semenski krompir, saj je certificiran, da gomolji niso okuženi s povzročitelji bolezni, kar pri sajenju krompirja iz lastne pridelave ni zagotovljeno oz. so možnosti, da je okužen, velike.

Sorte krompirja za vrtičkarje

Za vrtičkarsko pridelavo so primerne predvsem zgodnje sorte (to ne pomeni zgodnje saditve, temveč zgodnji pridelek), ker je z njimi je mogoče prehiteti pojav krompirjeve plesni, bolezni, ki se razmahne s poletjem. Od poznih sort so primerne tiste, ki so odporne tako na to bolezen kot na krompirjeve virusne bolezni. Pri nakupu prodajalce vprašajte za lastnosti sorte, tudi saj so v prodajnih katalogih označene. Dober pregled nad sortami, primernimi za slovenske razmere, je tudi seznam priporočenih sort Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), ki se ažurira za vsako leto posebej. Pripravljen je namreč na podlagi poskusov na slovenskih poljih.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: OKA – ŠE EN »KROMPIR« IZ ANDOV

Zgodnje sorte, primerne za vrtičkarsko in ekološko pridelavo, so med drugim: Actrice (svetlo rumeno meso), Arrow (belo meso), Colomba (rumeno meso), od slovenskih sort je najzgodnejša KIS Slavnik (svetlo rumeno meso), sledijo mu sorte KIS Blegoš (rumeno meso), Kresnik (kifeljčar z belim mesom), KIS Vipava (belo meso).

Proti krompirjevi plesni odporne sorte, ki so primerne tudi za ekološko pridelavo, so med drugim: Alouette, Carolus, KIS Kokra in Otolia. Za ekološko pridelavo so priporočljive tudi vse zelo zgodnje sorte.

!!galerija!!

Kaj je nakaljevanje in kakšni so dobri kaliči

Z nakaljevanjem gomoljev pred saditvijo si (predvsem pri zgodnjih sortah) zagotovimo za približno 14 dni zgodnejši pridelek. Nekatere pozne sorte pa nakaljujemo zato, ker imajo počasno začetno rast.

Kako to naredimo? Gomolje zložimo zabojčke v eno, največ dve plasti in postavimo v ne presuh svetel prostor. Svetel zato, da se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob sajenju ne polomijo. Nakaljujemo pri temperaturi med 15 in 20 stopinjami Celzija; nakaljevanje pri tej temperaturi traja približno tri tedne. Močni kalčki so ponavadi temne, rdečkaste ali zelene barve, dolgi centimeter in pol. Tanke, razpotegnjene in svetle kali pričajo, da krompir ni bil ustrezno skladiščen, in gomolj izčrpajo. Pri sajenju položimo nakaljene gomolje v zemljo z navzgor obrnjenimi kaliči in pazimo, da se ne poškodujejo.

Priprava tal in čas sajenja

Krompir sadimo, ko je konstantna temperatura tal vsaj 8 ˚C. O tem se prepričamo bodisi na spletni strani ARSO med agrometeorološkimi podatki ali uporabimo talni termometer. Tla se bodo kmalu dovolj ogrela, ko bodo konstantne dnevne temperature zraka od 10 do 12 ˚C. V osrednji Sloveniji je to konec marca, če tla niso pokrita s snegom,  ali v začetku aprila, v vzhodni in južni Sloveniji ter posebej še na Primorskem pa nekoliko prej. 

Prej krompirja ne sadimo, saj je velika možnost, da bo aprila nastopila ohladitev. Dlje, ko so gomolji v mokri zemlji, večja je namreč nevarnost za razvoj bolezni in škodljivcev.