Zelenjavni vrt v aprilu
Zdaj je čas za setev in sajenje večine vrtnin, le plodovke in fižol naj še malo počakajo. Ker pa so noči še vedno hladne, mlade rastline zavarujemo z vrtno tkanino, da bodo hitreje napredovale. Razdalja med rastlinami je pomemben preventivni ukrep pri preprečevanju pojavljanja glivičnih bolezni in škodljivcev. Zanimivo je, kako vsako leto pozabimo na to, potem pa nastane ena sama gošča. Na semenskih vrečkah so navedene razdalje sajenja, zato se je dobro držati teh navodil.
Pri razporeditvi posameznih vrtnih na gredicah pa ne upoštevamo samo kolobarja, temveč tudi medsosedske odnose. Večino vrtnin lahko uspešno pridelujemo v mešanih posevkih, nekaterih kombinacij večinoma sorodnih rastlin pa se je bolje izogibati. Dobri sosedje so: nizki fižol, rdeča pesa in šetraj, korenje, solata in drobnjak, zelena in por, korenje in por, paradižnik in zelena, zelje in nizki fižol, solata, kolerabica in redkev, koper in kumare, paradižnik in peteršilj. Slabi sosedje pa so: krompir in sončnice, krompir in paradižnik, zelje in čebula, solata in peteršilj, grah in fižol, nizki fižol in čebula. Najbolj moramo paziti pri rastlinah, ki so si v sorodu (krompir, paradižnik in jajčevci oziroma zelje, cvetača in brokoli) ali imajo različne potrebe po hranilih. Čebula je skromna vrtnina, ki dobro uspeva v slabo gnojeni zemlji, zato naj bo greda s fižolom in grahom nekje drugje. Znana je mešana setev korenja in čebule, ki drug drugega varujeta pred korenjevo in čebulno muho. Pridelek na mešanih gredah sploh ne zaostaja za pridelkom v čistih kulturah, še pomembnejše pa je, da je okus zelenjave neprimerljivo boljši. Tako šetraj izboljša okus fižolu in solatnicam, kamilica čebuli in zelju, kumina pa oplemeniti okusnost krompirja. Špinača je sploh dober sosed večini zelenjadnic, razen rdeči pesi. Njen koreninski sistem izloča v tla posebne snovi, imenovane saponini, ki spodbujajo rast rastlin. Podobno učinkuje tudi luštrek. S prvimi mladimi rastlinami pa se bomo na vrtu srečali tudi starimi neljubimi znanci; polži. Polže odganja kapucinka, zato naj prosto raste po robu gredic kot branik pred vdori slinastih škodljivcev, lahko pa jo tudi natrgano potresemo okrog gredic in po poteh.
