Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu čebel, ki ga letos obeležujemo tretjič, bo virtualna mednarodna konferenca z naslovom Angažiraj se za čebele, ki jo pripravlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo skupaj z mednarodno čebelarsko organizacijo Apimondia in Kitajsko akademijo za kmetijske vede ob podpori ministrstva za kmetijstvo. Sodelovala bo tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.
PREBERITE ŠE: ZDRUŽENI NARODI 20. MAJ RAZGLASILI ZA SVETOVNI DAN ČEBEL
Popoldne pa se bodo na slavnostni seji na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovici sešli tudi zaposleni na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS). Zbrane bodo med drugim nagovorili predsednik ČZS Boštjan Noč, ministrica Aleksandra Pivec, vodja projekta razglasitve svetovnega dneva čebel Dejan Židan ter podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondie Peter Kozmus.
Potekali bodo tudi drugi dogodki. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak si bo z Nočem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem ogledal čebelnik (dom za čebele samotarke) pri rastlinjaku v ljubljanskem parku Tivoli, Slovenski etnografski muzej pa bo dan obeležil z risarskim umetniškim performansom Čebelje skulpture.
Svetovni dan čebel sicer obeležujemo prav na rojstni dan slovenskega čebelarja in slikarja Antona Janše.
PREBERITE ŠE: ČEBELARSTVO IN IZZIVI V OBLIKOVANJU
Po podatkih državnega statističnega urada se število čebelarjev in panjev v Sloveniji povečuje. Po najnovejših podatkih je pri nas približno 11.350 čebelarjev, ki skrbijo za 205.000 panjev. Medtem količine pridelanega medu nihajo, saj je to v veliki meri odvisno od vremena.
Zanimivosti
V Sloveniji je 61 prebivalcev s priimkom Čebela. Največ jih živi v zasavski in osrednjeslovenski statistični regiji. V Sloveniji je tudi šest Čebelarskih ulic ter Ulica čebelarja Močnika in Ulica Antona Janše. Največ hišnih številk ima Čebelarska ulica v Ljubljani, in sicer 42.
V zadnjih 26 letih je bila letina medu najboljša leta 2001, ko so slovenski čebelarji pridelali rekordnih 2550 ton medu, najslabša pa leta 2014, ko je pridelek dosegel le 471 ton.
Povprečna cena kilograma medu, ki so ga pridelovalci prodali na živilskih trgih, se v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjala in je lani znašala 10 evrov, je objavil statistični urad.
Podatki za leto 2018 kažejo, da so čebelarji v Sloveniji pridelali 1746 ton medu, od tega 44 ton na ekološki način. Stopnja samooskrbe z medom pri nas je bila 80-odstotna, prebivalec Slovenije pa je za prehrano v povprečju porabil 1,1 kilograma medu.
Slovenija je lani po začasnih podatkih državnega statističnega urada izvozila skoraj 332 ton medu. Več kot eno tono medu je Slovenija lani izvozila v deset držav, v zadnjih desetih letih pa se je izvoz medu povečal za osemkrat.
Slovenija izvaža tudi kranjsko čebelo. Po podatkih statističnega urada je Slovenija lani izvozila za približno 32.400 evrov čebel, največ v Libanon, na Japonsko in v Bangladeš, uvozila pa za skoraj 4900 evrov čebel, in sicer z Nizozemske.