Pasje mladiče, katerih mati ni bila cepljena ali tega podatka nimamo, se pri 6-8 tednih starosti prvič cepi s kombiniranim cepivom proti kužnim boleznim (parvoviroza, pasja kuga, kužni hepatitis, kužni kašelj in leptospira). Večinoma so psi prvič cepljeni že pri vzreditelju. Ponovno cepljenje sledi čez 3 - 4 tedne, tretje pa pri starosti 14 - 16 tednov. V primeru, da je mati bila cepljena, se cepi mladiče le dvakrat.
Če cepimo prvič odraslega psa, sta priporočeni dve cepljenji v razmiku 3-4 tednov. Revakcinacija oz. ponovno cepljenje se ponavlja vsako leto.
PREBERITE ŠE: KOLUMNA ANJE GERMŠEK: IMAŠ DENAR ZA PSA?
Med 12 - 16 tednom starosti se pse prvič cepi proti steklini. Nato morajo biti psi proti steklini cepljeni še dvakrat, torej gre skupno za 3-letna zaporedna cepljenja. Če le-ta cepljenja opravimo brez zamude, sledi dveletni premor. Cepljenje proti steklini je obvezno na podlagi Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline.
Zelo pomembno pri cepljenjih je, da se ne zamudi predviden datum cepljenja, saj lahko le na ta način ohranimo zadostno količino protiteles v organizmu psa in ga primerno zaščitimo, saj za večino teh bolezni ni zdravila. Redno cepljenje, ki se izvaja, zaščiti psa pred težko ozdravljivimi ali celo smrtno nevarnimi boleznimi. V določenih primerih s cepljenjem živali zaščitimo tudi zdravje ljudi, denimo pri steklini in leptospirozi.
Pri kopanju psa moramo biti previdni. Ko kužka kopamo, s šamponom odstranimo maščobno plast na površini kože in s tem porušimo naravno mikrofloro. Vedno uporabljamo blage šampone, namenjene negi psov. Za kopanje se odločimo, ko je kuža umazan in smrdi. Posledica prepogostega kopanja je suha, prhljajasta koža brez leska. Več kot tri do štirikrat letno psa ni priporočljivo kopati.
Če ima kuža ves čas neprijeten vonj in morda še druge kožne težave, se je glede nege treba posvetovati z veterinarjem.
Pretežki so psi, ki tehtajo 10 - 20 % več kot je njihova idealna telesna teža, medtem ko so debeli psi tisti s telesno težo, ki presega več kot 20 % njihove idealne telesne teže.
PREBERITE ŠE: 9 NASVETOV VETERINARJEV, KI BI JIH MORAL POZNATI VSAK LASTNIK PSA
Debelost je najpogostejša prehranska napaka, težava, ki jo vidimo pri psih. V Ameriki ocenjujejo, da je 25 - 44 % psov pretežkih ali predebelih. Genetska povezanost z debelostjo je potrjena pri ljudeh in glodavcih. So pa določene pasme psov bolj podvržene debelosti kot ostale.
Incidenca debelosti se poviša po drugem letu starosti in doseže vrhunec pri nekje 6 – 8 letih starosti. Pogosteje imajo več težav z debelostjo psice. Nanjo vpliva tudi starost, življenjski slog, prehrana in morebitna kastracija, sterilizacija.
In kako naj vemo, ali je kuža predebel? Ko stoji, ga nežno pogladimo na obeh straneh čez prsni koš. Če čutimo rebra, je to v redu. Če jih ne čutimo, je predebel. Ne glede na pasmo ali odlakanost moramo rebra čutiti z lahkoto, pri kratkodlakih psih naj bi se zadnja rebra celo videla. Pri debelem psu težko tipamo rebra, saj so prekrita z maščobno plastjo. Lumbalni (ledveni) pas ni viden in maščoba lahko visi s trebuha.
Če je kuža pretežak ali debel, se poveča njegovo tveganje za številna resna in kronična stanja. Takšni psi imajo bistveno krajšo pričakovano življenjsko dobo, srčne in dihalne težave, sladkorno bolezen, manj odporen imunski sistem, kostno-sklepne bolezni, poleg tega pretežkemu psu primanjkuje energije, se hitro utrudi, zadiha in ustavlja na sprehodih.
PREBERITE ŠE: 8 VPRAŠANJ O MAČKAH, KI STE JIH ŽELELI ZASTAVITI VETERINARJU