Filozofi in psihologi so se dolgo časa trudili, da bi oblikovali definicijo humorja. Ustvarili so ogromno teorij, najbolj priljubljena pa je teorija inkongruentnosti. Ta pravi, da humor izvira iz nedoslednosti med tem, kaj nekdo pričakuje, da se bo zgodilo, in kaj se res zgodi – to vsebuje različna komična orodja, kot sta ironija in obrat usode. Po tej definiciji večina živali nima smisla za humor, saj nimajo kognitivnih mehanizmov, s katerimi bi lahko zaznale te nedoslednosti, poroča portal Live Science.

Izjema je gorila Koko, ki je razumela več kot 1000 kretenj znakovnega jezika in 2000 besed. Pametni primat je bila edina ljudem znana žival, ki je znala razločiti različne pomene ene besede. Razumela je tudi situacijsko komedijo, saj naj bi nekoč svojemu trenerju dejala, naj »teče«, po tem ko mu je skupaj zavezala vezalke na čevljih. Trener je nato posnemal smešno hojo, Koko pa se mu je smejala.

Žgečkanje jim je smešno

Poleg razumevanja govornih šal, imajo živali težavo razumeti tudi humoren pomen žgečkanja. V zadnjih letih so psihologi prišli do ugotovitve, da humor v žgečkanju tiči v benignemu napadu. »Benigni napad je nekaj, kar grozi dobremu počutju osebe, vendar je vseeno sprejemljivo početje,« so zapisali strokovnjaki. Teorija benignega napada razloži tudi, zakaj se ne smejimo, če se žgečkamo sami (ker tega ne sprejmemo kot napad) in če nas žgečka neznanec (ker to ni več benigni napad). Po tej teoriji živali imajo smisel za humor, saj se na žgečkanje odzivajo.

Raziskovalci so leta 2009 ugotovili, da se primati, ki so nam najbližji (orangutani, gorile, šimpanzi), na žgečkanje odzivajo z zvoki, podobnimi smehu. To namiguje, da je smisel za humor imel tudi naš skupni prednik. Študija iz leta 2015 je potrdila, da so se šimpanzi sposobni nasmehniti, tako kot ljudje. Tudi psi imajo neke vrste nasmeha in »izraz igrivosti«. Zanimivo pa je, da so bile največ pozornosti v raziskavah odziva na žgečkanje deležne podgane. Ko jih žgečkajo ljudje ali pa se igrajo s svojimi sovrstniki, podgane proizvajajo glasove, ki bi lahko pomenili, da se smejijo. V žgečkanju naj bi tako zelo uživale, da so z željo po tovrstni interakciji lovile preiskovalčev prst.