Bioresonanca za živali: kako deluje in v kakšnih primerih pomaga

»Bioresonanca je celostna, komplementarna, torej dopolnilna metoda, ki temelji na dognanjih kvantne fizike in biofizike. Vsak delec, atom, celica oddaja neko elektromagnetno valovanje, tako tudi vsaka celica v telesu. Na ta način celice v telesu med seboj tudi komunicirajo. Telo je v stanju neke harmonije. Čim se v telesu pojavijo moteča, obremenjujoča elektromagnetna valovanja, je ta komunikacija motena in takrat se pojavijo različne vrste težav. Z bioresonanco iščemo ta moteča valovanja, jih s pomočjo Bicom aparata terapevtsko obdelamo in vrnemo kot harmonična valovanja nazaj v telo. Na ta način pomagamo telesu znova vzpostaviti nemoteno komunikacijo med celicami in podpremo telesu lastno samoregulacijo,« pojasni Bogdana Jeretin, ki se z bioresonanco za živali ukvarja že skoraj osem let. Doda, da je princip delovanja enak za vsa živa bitja, da je primerna tako za ljudi, kot tudi za živali vseh velikosti in vrst.

Za pse, mačke, konje …

Terapije se izvajajo v razmiku 7-14 dni, pri kroničnih težavah pa na 2-4 tedne.

Po besedah sogovornice bioresonanca v večini primerov pomaga pri alergijah in/ali intolerancah, težavah s kožo, prebavnih težavah, težavah urinarnega trakta, pri padcu odpornosti, pri starostnih težavah, hormonskih motnjah, je podporna terapija pred in po operacijah ter cepljenjih, prav tako je podporna terapija pri obremenitvah z raznimi povzročitelji bolezni, okoljskimi obremenitvami in še bi se kaj našlo. 

Včasih terapija tudi ne deluje. Vsak organizem je edinstven in se različno odziva na različne tretmaje.

»Bioresonančna terapija je zelo individualno zastavljena terapija. Za vsako žival posebej se, glede na njene težave, prilagodi. Zato je zelo težko vnaprej reči, koliko terapij je običajno potrebnih. Terapije se izvajajo v razmiku 7-14 dni, pri kroničnih težavah pa na 2-4 tedne. Znova zelo odvisno od težav, ki pestijo žival,« razloži Jeretinova, ki iskreno prizna, da včasih terapija ne deluje. »Nobena terapevtska metoda ni 100 % uspešna. Ne gre toliko za to, da se mogoče lastniki ne držijo vseh priporočil. Ampak bolj za to, da je vsak organizem edinstven in se različno odziva na različne tretmaje. Nekomu bolj odgovarja oz. je za njegove težave bolj primerna bioresonanca, za nekoga pa katera druga komplementarna metoda, kot je npr. homeopatija, osteopatija, akupunktura ipd. Čeprav se te metode med seboj tudi zelo lepo dopolnjujejo in se lahko uporabljajo hkrati. Obstajajo pa tudi patološka stanja, ko samoregulacijski sistem v organizmu enostavno ne deluje več ali pa so prisotne razne degenerativne spremembe, ki jih ni več mogoče »popraviti«. Takrat tudi bioresonanca ne more pomagati.« 

Sogovornica je v njeni večletni praksi uspešno pomagala že mnogim. Čeprav bi pomislili, da se k njej po pomoč obrne največ lastnikov s svojimi psi, je terapije nudila tudi mačkam in konjem. »Konji sicer ne prihajajo k meni, ampak jih obiščem v njihovem hlevu,« pove. 

Izkušnja lastnice, ki je z bioresonanco pomagala kar trem svojim psičkam

Primer dobre prakse nam zaupa lastnica treh psičk, Aleša Muršec. »Pri eni od psičk smo s terapijami reševali intoleranco na določena živila, zaradi katerih se je nenehno in do krvi praskala. Psička danes lahko uživa vso hrano živalskega izvora brez težav, izboljšanje sem opazila že po vsaki terapiji. Terapije sva opravljali postopoma, na 14 dni, dokler nisva odpravili vseh res motečih intoleranc, vsake posebej,« razloži izkušnjo, ki je bila tako pozitivna, da je na bioresonanco peljala tudi drugo psičko. 

Najprej sem bila seveda skeptična, a dejansko se je stanje pri obeh psičkah izboljšalo, ne da bi aktivno vključila pomoč veterinarjev.

»Za enako obliko zdravljenja sem se odločila tudi pri drugi. Psička je imela težave s prebavo. Ne glede na hrano, ki jo je pojedla, je praviloma sledilo bruhanje in tekoče blato. Tako se nisva premaknili s tistih 21 kg celega pol leta po tistem, ko sem jo dobila. Kmalu po terapijah je psička začela pridobivati na teži in ima danes 30 kg, bruhanje in mehko blato se zgodi le še občasno, kadar poje hrano, ki je njen organizem ni vajen.« 

Sedaj na terapijo vozi tudi tretjo psičko, ker je že v letih in je razvila težave z jetri in ščitnico. »Za to obliko zdravljenja sem se odločila, ker imam pozitivne izkušnje. Najprej sem bila seveda skeptična, a dejansko se je stanje pri obeh psičkah izboljšalo, ne da bi aktivno vključila pomoč veterinarjev. Za psičke so bile terapije prijetne. Gospa Bogdana je nežna in srčna ženska in psičke jo imajo izredno rade. Prav tako se ne branijo ležanja na sedežni garnituri in terapije so zanje res prijetna izkušnja, po kateri so zmeraj umirjene.«