Na omenjenih površinah namreč rastejo cvetoče in medonosne rastline, ki privabljajo čebele. Kmetovalci njivske površine velikokrat posejejo z različnimi medovitimi rastlinami, kot so detelje (bela, perzijska, rdeča ali inkarnatka), facelija, ajda in oljna ogrščica, ki jih pokosijo, podorjejo ali požanjejo, so v sporočilu za javnost navedli na čebelarski zvezi.

"Za čebele je najbolje, da se površine z medečimi rastlinami pokosi oz. obdela, ko rastline že odcvetijo in jih čebele ne obiskujejo več. Če se košnja oz. obdelava takšnih površin izvede v času cvetenja, je treba delo izvesti pozno zvečer, zgodaj zjutraj oz. ponoči, ko čebel ni na cvetju," so poudarili.

Kot so izpostavili, se morajo kmetovalci pri svojem delu zavedati, da so posredno od čebel odvisni tako sami, okolje, v katerem živijo, kot uspeh njihovega dela. "Nujno je, da delujejo tako, da s svojim delom čebelam ne škodijo in da skrbijo za ohranjanje čebel in biotske pestrosti okolja," so dodali.

Za sam obstoj in razvoj obeh panog, kmetijstva in čebelarstva, ter ohranitev čebel je po oceni čebelarske zveze nujno sodelovanje in komunikacija med kmetovalci in čebelarji, ki svoje dejavnosti opravljajo na istih območjih.

Čebele, eden najpomembnejših opraševalcev, bistveno vplivajo na okolje, raznolikost rastlin in na pridelavo hrane. Od opraševanja čebel je odvisnih več kot 80 odstotkov kulturnih rastlin, čebele pa oprašijo tudi večino sadnega drevja. Od čebel je tako odvisna vsaka tretja žlica hrane. Čebele imajo tudi velik vpliv pri razmnoževanju in ohranjanju nekaterih rastlinskih vrst ter posledično pri ohranjanju pestrosti okolja, so še navedli čebelarji.