»Kače imajo zgornjo plast kože keratinizirano, ki je bolj rigidna, zato ne raste skupaj s kačo. Tekom življenja se kače periodično levijo, kar pomeni, da "slečejo" svojo staro povrhnjico, pod njo pa je že nastala nova,« je pojasnila predsednica društva Katja Konc. 

V Sloveniji imamo samo 3 strupene (modras, navadni gad, laški gad) in 8 vrst nestrupenih kač (belouška, kobranka, navadni gož, progasti gož, smokulja, črnica, belica, mačjeoka kača).

V nadaljevanju je razložila, da levitev poteka v več fazah. »Najprej pod staro povrhnjico nastane nova, potem med njima nastane vrzel, nato pa se stara povrhnjica mehansko odstrani.« To kača naredi tako, da se drgne ob različne površine (kamen, les ...), zato kačje leve najpogosteje najdemo ob strukturah (špranje v zidu, kupi kamenja, lesa, skladovnice drv ...). 

Sogovornica pove, da prva levitev običajno nastopi že nekaj dni po izleganju, ko je kačica stara okoli deset dni. »Kako pogosto se kača levi, pa je v prvi vrsti odvisno od starosti oz. velikosti kače. Mladi osebki se namreč levijo pogosteje zaradi hitrejše rasti. Deloma je odvisno tudi od vrste kače in okolja. Sama levitev je odvisna tudi od temperature, vlage, hrane, razmnoževanja, sezone.«

Levitev odvisna od vrste kače

Kače niso edine živali, ki se levijo. Med vretenčarji se levijo tudi ostali plazilci (kuščarji, želve ...), pa tudi dvoživke.

Vsaka vrsta kače ima svoje specifike, čeprav je sam proces v osnovi podoben pri vseh vrstah. »Razlike najdemo predvsem na podlagi različnih tipov lusk. Med slovenskimi vrstami kač so na primer razlike manjše, ker imajo vse kače podobno razporejenost lusk: na trebuhu večje trebušne ploščice, na hrbtu pa manjše dorzalne luske. Razlike najdemo med vrstami, ki imajo grebenaste, in vrstami, ki imajo gladke dorzalne luske. Posebne so tudi podzemne kače, ki imajo povsod po telesu enak tip lusk (le manjše dorzalne). Pri klopotačah je zadnji del repa oblikovan v ropotuljo, ki pa je ne levijo. Naj pa povem, da kače niso edine živali, ki se levijo. Med vretenčarji se levijo tudi ostali plazilci (kuščarji, želve ...) pa tudi dvoživke.«

Težave pri levitvi

Pri levitvi lahko gre narobe precej stvari. »Prva je zagotovo plenjenje. V zadnjih fazah levitve je kačje oko zamegljeno zaradi odstopa povrhnjice, zato slabše vidijo. Med levitvijo so zato bolj občutljive, plašne. Običajno se tudi ne hranijo in ne razmnožujejo. Če pogoji v okolju niso primerni, se ne levijo v enem kosu, ampak v večih, predvsem je tu pomembna vlaga. Z levitvijo odstranjujejo tudi zunanje zajedavce, zato, če se povrhnjica pretrga med levitvijo, le-to ni najbolj uspešno. Zagotovo je tu še kar nekaj zagat, ki pa niso tako pogoste,« pojasni sogovornica.

Pomoč na telefonski številki Kačofona

Strah je odveč - tudi strupene kače same od sebe človeku ne naredijo ničesar in se ga bojijo.

Strah pred kačami je še vedno zelo pogost, zato so se v društvu že pred nekaj leti odločili, da bodo ljudem nudili pomoč s pomočjo telefonske linije oziroma Kačofona. Na številko 040 322 449 lahko pokličejo vsi, ki jih karkoli zanima glede kač, a po besedah sogovornice prejemajo predvsem klice, ki se nanašajo na specifične dogodke oziroma srečanja s kačami (npr. kača v notranjih prostorih, na vrtu, na terasi ipd.). V vseh primerih vedno najprej ljudem razložijo, da kače niso napadalne in če jih pustimo pri miru, bodo same odšle, če le imajo prosto pot. »V Sloveniji imamo samo 3 strupene (modras, navadni gad, laški gad) in 8 vrst nestrupenih kač (belouška, kobranka, navadni gož, progasti gož, smokulja, črnica, belica, mačjeoka kača), zato je tudi bolj verjetno, da srečamo nestrupene kače, ki človeku niso nevarne. Tudi strupene kače same od sebe človeku ne naredijo ničesar in se ga bojijo. Nato podamo napotke, kaj storiti v dotični situaciji. Če je potrebno, opravimo tudi intervencijo. Žal vsake toliko prejmemo tudi klic, ko je klicatelj kačo že ubil, pri čemer mu razložimo, da so vse vrste kač v Sloveniji zavarovane in je s tem njihovo ubijanje prepovedano.« 

Vse vrste kač so v Sloveniji zavarovane, zato je njihovo ubijanje prepovedano.

Premagovanja strahu se lotijo predvsem z dejstvi, ki jih razložijo glede majhne verjetnosti, da bi srečali ravno strupeno kačo oz. da kače same od sebe ne bodo napadle, saj se bodo, če jim bomo dali dovolj prostora, same umaknile. Ker so društvo, ki se ukvarja s prostoživečimi vrstami, tudi poudarijo, da zavarovanih vrst ljudje ne smemo po nepotrebnem vznemirjati, zato tudi ljudi ne spodbujajo, da kače prijemajo. »To namreč odsvetujemo. Tisti, ki bi se želeli dotakniti kače, si lahko to možnost poiščejo v živalskem vrtu ali društvih, ki se ukvarjajo z eksotičnimi živalmi, saj imajo tako možnost spoznati kače od blizu, kače pa pri tem niso pod stresom, saj so dotikov vajene.« 

Še ena izmed aktivnosti društva je zbiranje podatkov o kačah in zbiranje kačjih levov, kar pripomore k poznavanju razširjenosti vrst in nam omogoča raziskave. »Za odvzem kačjih levov iz narave je sicer potrebno dovoljenje, ki ga kot društvo imamo,« še pojasni sogovornica, ki je na temo primerjave morfoloških značilnosti kačjih levov domorodnih vrst kač Slovenije napisala tudi magistrsko nalogo.