Psi so sposobni kognitivnega razmišljanja, saj so vsi, ne glede na pasmo ali inteligenčno stopnjo, sposobni procesirati informacije, znajo pokazati in izraziti, kar si želijo in se celo naučijo razumeti več kot 100 besed.
Psi in ljudje imamo podobne možganske centre, kemične reakcije in nevrološke povezave. Razlika je v velikosti možganov, saj so le-ti pri velikem psu veliki približno toliko kot limona. Njihovi možgani so resda manjši od naših, vendar imajo veliko večjo senzorično površino, ki je namenjena interpretaciji sveta. Ljudje smo senzorično zavest zamenjali za kompleksne miselne sposobnosti.
PREBERITE ŠE: PSI NE OBČUTIJO KRIVDE, PAČ PA STRAH
Odrasli psi imajo na primer do 300 milijonov vohalnih celic, medtem ko jih ima človek okoli 6 milijonov. Če je pes izurjen, lahko prepozna eno čajno žličko sladkorja v količini vode, s katero bi lahko napolnili dva olimpijska bazena. Vsak pes ima še drug vohalni center, ki se nahaja na nebu v ustni votlini, imenovan vomeronazalni organ ali Jakobsonov organ, ki ga opozarja na rahle spremembe v telesnih kemikalijah (znanih kot feromoni) in mu pomagajo razlikovati med starostjo, spolom in spolno dojemljivostjo drugih psov. Psi lahko zavohajo tudi razpoloženja. Rahle spremembe v našem telesu (kot je na primer potenje) psu pokažejo na to, ali smo veseli, žalostni ali prestrašeni. Posebej šolani psi lahko zavohajo padec krvnega sladkorja, malarijo, stanje pred epileptičnim napadom …
Igranje in iskanje sta osnovni čustvi, s katerima lahko natančno izmerite razpoloženje svojega kužka. Ko kužka peljete ven na sprehod ali se z njim ukvarjate doma, mu dodajte novo motnjo. Če bo brez oklevanja vzel priboljšek ali se ukvarjal z igračo ter ga motnja ne bo motila, bo to pomenilo, da je v stanju pozitivnih čustev - da je sproščen, vesel, neobremenjen in da se počuti varnega.
Eno izmed čustev je tudi strah. Strah je znak, da se vaš pes počuti negotovega. Včasih kuža zaradi njega »zamrzne«, saj ne ve, kaj sledi in zato pogosto otrpne. Panika je naslednja stopnja strahu, ki pa običajno izklopi vsa druga čustva.
Prav tako se pri psih lahko pojavi frustracija, in sicer takrat, ko je pes ujet med tem, kar hoče početi, in tem, česar ne zmore – ali česa ne sme doseči. Manjša frustracija se na primer lahko zgodi, ko se psu igrača skotali pod kavč ali ko mladiček cvili za vrati in skuša priti do nas. Če se frustracija povečuje, se lahko pojavijo bolj dramatične reakcije, kot je pretiran odziv na ljudi, ki gredo mimo okna ali ograjenega dvorišča.
Študije so še pokazale, da so psi sposobni občutiti, tesnobo, srečo, strah in depresijo. Postanejo tudi ljubosumni, ko na primer drugi pes dobi večjo nagrado za enako vedenje.