V Slovenskih Konjicah je v sklopu vrtnega centra nastal malo drugačen živalski vrt. Prilagojen je otroškemu radovednemu duhu, ki želi ves čas raziskovati, odkrivati in se učiti. Živali že od nekdaj kot magnet privlačijo male nadobudneže in tega se je zavedal tudi Peter Polegek, ki je ustvaril Mini ZOO land. »Želeli smo biti malo drugačni, zato smo živalski vrt priredili tako, da se je mogoče skoraj vseh živali dotakniti, se z njimi pobliže spoznati in se o njih kaj naučiti,« pove sogovornik, ki je zgradil svet, v katerem je mogoče doživeti neposredni stik z veliko živalskimi vrstami. Otroško zabavišče se začne že pred vhodom v živalski vrt, kjer je postavljena velika lesena gusarska ladja Black Jack. Otroci se lahko sprehodijo po njej, jo raziščejo, si ogledajo jambore, se igrajo z vrvmi, lesenimi sodi, plezajo po stopnicah ali se gugajo v viseči mreži. Pot vodi naprej skozi tropski park, v katerem uspevajo palme in drugo zeleno rastje. V tem vlažnem in toplem okolju pritegne pozornost akvarij s pisanimi ribami, avstralske papige lori, kdor se ne boji kač, pa lahko poboža tigrastega pitona. Nekaj korakov naprej obiskovalce opazujeta krokodil in petnajst let stara opica (belonosa zamorska mačka) z imenom Ficko. Če imajo srečo, pa jih bo osebno pozdravila še papiga ara, ki jo kličejo Jaka. »Zna kar nekaj besed: dober dan, dobro jutro, zdravo, adijo, halo, odlično posnema tudi moje žvižganje,« se ponosno nasmeji Polegek. V avstralski pokrajini so valabiji, ena izmed 300 vrst kengurujev, ki veselo skačejo ali mirno počivajo v ogradi in se za mimoidoče človeške obiskovalce skorajda ne zmenijo. Na kmečkem dvorišču so spuščene ovčke in koze, ki se pustijo pocrkljali, pobožamo lahko tudi mini indijskega bika El Tora. V mini živalskem vrtu je veliko raznolikih ptic, kot so zlati, srebrni in diamantni fazani, pavji žerjavi. Posebno doživetje je božanje mehkega zajčjega kožuščka ali grive simpatičnega konjička, ki lahko na svojem hrbtu otroke ponese na kratek sprehod. Izjemno prijazni so tudi rakuni, ki se dajo božati, težava je le, da večino dneva prespijo. Najbolj živahni so zjutraj in zvečer, ko jih nahranijo, prav tako so bolj ali manj negibni legvani, ki poležavajo skriti med kaktusi ali na kakšni skali v delu rastlinjaka, ki je spremenjen v mehiško puščavo. V kavbojski vasi, indijanskih šotorih, rudniku ali zaporu je možnosti za zabavo več kot dovolj, otroci uživajo v družbi vrstnikov, se s starši pogovarjajo o zgodovini, indijanskih plemenih in šerifih, ki so imeli glavno besedo med kavboji. Odvečno energijo lahko sprostijo na peskovniku, s plezanjem po vozu ali velikih igralih, ki so, razen toboganov, narejena iz lesa, vrvi, količkov … »Dejstvo je, da se stik z naravo izgublja in da veliko otrok niti ne ve, kaj je to lok ali frača, kaj šele, kako ju narediti. Z organiziranimi delavnicami poskušamo mladino ozavestiti in naučiti, kaj vse nam ponuja narava, prav tako pa spoštljivega odnosa do okolja in vseh živih bitij v njem.«
Živali so v Mini ZOO land prišle iz podobnih manjših zasebnih živalskih vrtov, tudi iz Nizozemske, Češke in Avstrije. Očitno jim tukajšnje podnebje ustreza, saj so imeli že kar nekaj mladičkov, od kengurujev do zajčkov, rakuna, nosatega medveda, žrebička …
Prihodnjo pomlad bo zrasla zanimiva robinzonska vasica, naselje, v katerem bodo hiške na stebrih med sabo povezane z visečimi mostovi. Med kratkoročnimi načrti je tudi obogatitev živalskega vrta z nekaj dodatnimi krokodili, morda celo kamelo, s katero bodo otrokom omogočili še eno zanimivo izkušnjo, saj bo na voljo za jahanje. Prav je, da se starši z otroki čim več pogovarjajo, jim razlagajo, kako naj se obnašajo do živali, jih izobražujejo in jim berejo table, na katerih piše, kje živi neka žival, s čim se prehranjuje in podobno. Prav je tudi, da svoje malčke nadzorujejo pri vsakem stiku z živaljo, čeprav so te že vajene ljudi in njihovih dotikov. Še posebno če se vanje dreza, če otroci ob njih kričijo, so preveč živahni, jim z rokami segajo v usta, jih podijo pred sabo ali kako drugače trpinčijo, postanejo nepredvidljive. Zato previdnost ni nikoli odveč.