Enaka zdravila kot za ljudi

O vedno bolj spoštovani in uporabljeni metodi smo se pogovarjali z Ireno Gorišek, ki je pojasnila, da je homeopatijo utemeljil nemški zdravnik dr. Samuel Hahnemann. Za časa njegovega življenja je takratna uradna medicina uporabljala metode zdravljenja, ki so bile za bolnike pogosto škodljive, zato so pri njem vzbujale odpor in obenem skrb za bolnike, ki niso bili primerno zdravljeni. »Začel je delati kot zdravnik, vendar v poklicu ni dolgo vztrajal in tudi v tem kratkem času se je poskušal čim bolj izogibati metodam uradne medicine in je, če je bilo le mogoče, bolnikom raje svetoval primerno prehrano in spremembo življenjskih navad. Pozneje se je odločil, da zdravniški poklic zamenja s poklicem prevajalca. Bil je zelo izobražen, znal je veliko jezikov, prevajal je predvsem strokovno literaturo. Tako je med prevajanjem Materie medice škotskega zdravnika Cullena naletel na trditev, da kinin, zdravilo, ki se je že v tistem času uporabljalo za zdravljenje malarije, svoje delovanje razvije zaradi tonizirajočega delovanja na želodec. Ker je vedel, da to ni res, je na sebi preizkusil majhno količino kinina in ugotovil, da je razvil simptome, podobne malariji. Ob ponovnem zaužitju so se ti ponovili,« razlaga Goriškova. Zanimalo ga je, ali tudi druga zdravila lahko delujejo podobno – da zdravijo podobne simptome, kot jih lahko izzovejo pri zdravem človeku. Zato je začel preizkušati različne snovi rastlinskega in mineralnega izvora, da bi se prepričal, da njegovo predvidevanje drži. Pri preizkušanju so mu pomagali svojci in prijatelji tako, da je zbral veliko število simptomov, ki jih je sistematično uredil in potem začel zdraviti po tej novi metodi, da se podobno zdravi s podobnim. »Prvi rezultati so bili spodbudni, vendar ne prepričljivi. Ugotovil je, da mora uporabljati zelo majhne odmerke zdravil, ki jih je med izdelavo – redčenjem – močno pretresal in spoznal, da šele s postopkom pretresanja postanejo zdravila res učinkovita,« pojasni sogovornica.

Homeopatska zdravila se še danes pripravljajo na način, kot ga je opisal Hahnemann. Delujejo tako pri akutnih kot pri kroničnih boleznih in pri poškodbah, tako pri ljudeh kakor tudi pri živalih. V Sloveniji zasledimo homeopatijo že na začetku 19. stoletja, ko so jo uporabljali za zdravljenje ljudi in manj tudi za zdravljenje živali. Po drugi svetovni vojni pa se je za njo v Sloveniji izgubila vsaka sled. »Leta 1992 smo z ustanovitvijo Slovenskega homeopatskega društva ponovno zaorali ledino in jo na žalost še vedno orjemo. Šele letos smo končno kot še zadnja evropska država dobili homeopatska zdravila v lekarne,« pravi Goriškova.

Tudi med veterinarji

Pri nas že nekaj let deluje Slovensko homeopatsko veterinarsko društvo, ki skrbi za izobraževanje veterinarjev homeopatov. Za živali se uporabljajo enaka zdravila kot za ljudi, način zdravljenja je podoben. Pred kratkim je pri nas izšla tudi knjiga o homeopatskem zdravljenju psov, o kateri Goriškova meni, da bo zagotovo dobro sprejeta, saj vsebuje dragocena navodila, kako se lahko pri manjših težavah živalskih ljubljenčkov sami lotimo zdravljenja s homeopatijo, in podatke o tem, kaj vse se da s to metodo zdraviti, tako da bodo tisti, ki si želijo drugačnega zdravljenja za svoje štirinožne prijatelje, vedeli, kdaj se lahko obrnejo po pomoč na veterinarja homeopata.

Ena izmed strokovnjakinj na področju veterinarske homeopatije Maja Holeček nam je pojasnila, da k njej prihajajo skrbniki s svojimi živalmi zaradi različnih težav, čeprav prevladujejo predvsem težave s kožo. »S homeopatijo je mogoče zdraviti pravzaprav čisto vse bolezni in bolezenska stanja pri živalih ter tudi vedenjske težave,« zatrdi in pove, da se uporabljajo homeopatske metode zdravljenja ne le pri psih, mačkah, konjih in kravah, ki so sicer najpogostejši pacienti, temveč še pri kačah, ptičih, miškah, celo farmskih živalih.

Za uspešno homeopatsko zdravljenje je najprej treba videti žival in narediti podrobno anamnezo, to pomeni, da se mora veterinar homeopat pogovoriti z lastnikom. Pomembni so nenavadni, neobičajni simptomi pa tudi obnašanje, značaj živali in lastnosti, ki bolj natančno opisujejo poškodbo oziroma bolezen. »Pogosto pridejo k nam pacienti že z določeno diagnozo in ugotovljeno boleznijo. Sicer tudi mi, če je treba, naredimo določene preiskave – krvne, urinske, ultrazvočne ali rentgenske in podobno,« razlaga Maja Holeček.

Na podlagi anamneze, in ko vidi ter začuti žival, se veterinar homeopat odloči, katero zdravilo bi bilo zanjo najprimernejše. »V homeopatiji velja načelo, da se podobno zdravi s podobnim. Tako poiščemo najbolj podobno oziroma pravo zdravilo za žival. Pomagamo si s knjigo, v kateri so zbrani vsi simptomi, s katerimi dobimo pravo zdravilo. Seveda je pomembno poznati še slike vseh homeopatskih zdravil, ki jih ni malo, tam nekje okrog 3000,« pove Holečekova in pri tem še pojasni, da v homeopatiji obstaja nekaj zdravil, ki jim pravimo preizkušene indikacije. »Zanje se odločimo predvsem pri akutnih primerih. Tako lahko npr. arnika, ki pomaga pri zaustavljanju krvavitvah in hitrejšem celjenju ran, učinkuje enako pri vsaki živali. Pri pravem oziroma konstitucijskem zdravljenju pa vsaka žival dobi svoje zdravilo ali tako imenovani similimum, ki bo delovalo samo nanjo. Pri homeopatskem zdravljenju je vsaka žival obravnavana celostno in individualno, zato dobi svoje zdravilo. Če zdravilo ni pravo, preprosto ne deluje in ni nobenega izboljšanja.«

Obisk pri homeopatskem veterinarju traja približno uro. Kdo so najpogostejše stranke? »Različno. Pridejo lastniki, ki so se sami zdravili že prej homeopatsko, drugi nas najdejo po internetu in iščejo učinkovitejše zdravljenje z manj stranskih učinkov. Pridejo pa tudi tisti, ki jim uradna medicina ni več znala pomagati.«

Pomembno je vedeti, da homeopatsko zdravljenje nima nobenih stranskih učinkov na zdravje organov in telesno počutje. »Lahko pa pri tovrstnem zdravljenju pride do kratkotrajnega poslabšanja pred izboljšanjem ali celo pojava nekaterih bolezenskih znakov, ki so bili v preteklosti potlačeni z zdravili, seveda v milejši obliki. To so le dobri znaki, da zdravilo deluje. Na splošno pride pri zdravljenju s homeopatijo na začetku do izboljšanja splošnega počutja, šele nato se začno izboljševati bolezenski simptomi,« pravi Holečkova. Po njenih besedah je tovrstno zdravljenje usmerjeno v krepitev lastnih obrambnih sil organizma, vzpostavlja vitalnost in energijo v telesu, pacienta, pa najsi gre za človeka ali žival, obravnava individualno in celovito, je neboleče in popolnoma neškodljivo, učinkovito pri vseh boleznih, predvsem pa pri poškodbah in kroničnih težavah ter psihičnih problemih.