Gosenice na kapusnicah

Ravno v tem času prihaja novi rod metuljev, katerih gosenice so nadvse požrešne in lahko povzročijo veliko škode. Poleg vsem znanega nežnega metuljčka kapusovega belina sta tukaj še malo manj vpadljiva kapusova sovka in kapusov molj.

Kapusov belin

Kapusov belin po prvih napadih aprila in maja avgusta razvije novi rod. Gosenice objedajo liste.

Metulja z belimi krili, ki v premeru merijo 6 cm, prepoznamo po črni lisi na prednjem robu prvih kril in črnima pegama v sredini.

Samica leže rumena jajčeca v skupine po približno 30, na spodnjo stran listov. Iz njih se izležejo gosenice, ki so najprej bledorumene, kasneje postanejo sivkasto rumene in nato črno-belo pisane. Na bokih in hrbtu so dobro vidne rumene vzdolžne pege. Glava je svetlo siva, telo pa poraslo s črnimi ščetinami. Odrasle gosenice dosežejo velikost 4 cm.

Hranijo se približno tri do štiri tedne, nato pa se zabubijo in tako prezimijo, navadno na drevesih, zidovih, plotovih.

Kapusova sovka

Agusta se pojavi drugi rod metuljev kapusove sovke. Gosenice drugega rodu se naprej zavrtajo v glave. Izvrtine so polne njihovih iztrebkov.

Metulj, aktiven predvsem ponoči, je približno 4 cm velik, sivo rjave barve. Samice ležejo drobna ploščato okrogla jajčeca svetlo sive barve s temno konico v velike skupine na spodnjo stran zunanjih listov kapusnic.

Iz jajčec se izležejo 5 cm dolge gosenice sivozelene barve s črno glavo. Z  odraščanjem spremenijo barvo v zeleno, popolnoma odrasle pa so lahko zelene, rjave ali celo črne. Po telesu imajo svetlejšo vzdolžno črto. Če jih zmotimo, se nemudoma zvijejo v klobčič.

Gosenice se po obdobju prehranjevanja zabubijo v tleh in prezimijo. Bube so dolge okoli 2 cm in široke 0,5 cm, rdečkastorjave barve.

Kapusov molj

Tretji rod gosenic kapusovega molja, ki se pojavi avgusta, je najbolj požrešen. Mlade gosenice obžirajo liste s spodnje strani, gornja povrhnjica vsaj na začetku ostane cela. Gosenice se zavrtajo v glave, ki so polne njihovih iztrebkov.

Metulji so aktivni predvsem ponoči. Temno siv do rjavkasto siv metuljček meri čez krila komaj 1,6 cm. Na prednjih krilih je, ko miruje, dobro vidna valovita svetla proga.

Samice odlagajo drobna ovalna jajčeca rumene, kasneje sive barve na spodnjo stran listov mladih sadik. Včasih najdemo jajčeca tudi na zgornji strani listov ter na steblih.

Po petih dneh se iz jajčec izležejo ličinke – gosenice, velike do 12 mm, zelene barve, v začetku s črno, kasneje pa z rjavo glavo.

Gosenice se po obdobju prehranjevanja zabubijo v rastlinskih ostankih, kjer preživijo zimo.

Kako ukrepamo

• V času letanja metuljev rastline zavarujemo z gosto mrežo.
• Na rastline in poleg njih (kot zastirko) polagamo praprotne liste.
• Kapusnice sadimo v mešane posevke s paradižnikom in zeleno.
• V bližino kapusnic sadimo dišavnice žajbelj, timijan, rožmarin, poprovo meto, kamilice, kumino in koper.
• Potem ko opazimo metulje, redno pregledujemo liste in jajčeca uničimo s prsti.
• Če smo prepozno opazili jajčeca in so se iz njih že izlegle gosenice, jih prav tako nemudoma odstranimo z roko.
• Pri pobiranju jajčec in gosenic nam zelo pomagajo ptice, predvsem sinice.
• Pri kapusovem belinu je uspešna tudi metoda zavajanja: iz jogurtovih lončkov ali podobne plastike izrežemo bele metuljaste oblike, ki jih nataknemo na paličice in jih namestimo med sadike ali pa pritrdimo na liste kapusnic, tako da so dobro vidni. Samičke kapusovega belina, ki iščejo mesto, kamor bi odložile jajčeca, se tem rastlinam, misleč, da so že zasedene, izognejo.
• Na vrtu naj bo čim več ognjiča in kapucinčkov, saj škodljivcem vonj teh cvetlic močno smrdi.
• Proti nočnim metuljem ˗ kapusovi sovki in kapusovem molju ˗ pozno zvečer škropimo tla okoli rastlin z vratičevim in pelinovim pripravkom.
• Rastline škropimo s pripravki iz rabarbarinih listov, kapucinke, gozdne praproti, cimeta, čilija, paradižnikovih listov.

Vratičeve, pelinove in rabarbarine pripravke uporabljamo le takrat, ko so nujno potrebni, ker škodujejo tudi koristnim organizmom.

Vratičevi ali pelinovi pripravki

Za večerno škropljenje tal proti kapusovi sovki in kapusovem molju uporabimo vratič ali pelin.

Čaj: Pest zeli prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati, dokler se ne ohladi, oziroma vsaj 15 minut. Pred škropljenjem razredčimo s toplo vodo v razmerju 1 : 3.

Brozga: Od 150 do 250 g sveže ali 15 g suhe zeli, narezane na manjše kose, prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine, preostanek nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po tleh in po rastlinah.

Prevrelka: Od 150 do 250 g sveže ali 15 g suhe zeli prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko zeli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino shranimo. Pred uporabo vratičev pripravek razredčimo z vodo v razmerju 1 : 3, medtem ko pelinovega pripravka ne redčimo.

Pripravek iz rabarbare

Brozga: 1 kg listov brez pecljev prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine. Liste v malo tekočine pa nato še 10 min kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo preostanek vode, v kateri so se listi namakali. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah.