Hišni ljubljenčki: Pred zajedavci najbolje varuje preventiva

Zaradi milejše zime je bilo letos zelo veliko klopov, ki običajno najbolj grizejo od pomladi do jeseni. Hladnejši čas leta pa v stanovanja, kjer se bodo zdaj psi in mačke več zadrževali, prinaša bolhe. Običajno začnemo zaščito uporabljati, ko se otopli, in prenehamo pozno jeseni, izjema pa so hišni ljubljenčki, ki so alergični na bolšjo slino in ki pogosto bivajo v hotelih za živali – pri njih moramo zaščito proti zunanjim zajedavcem (ektoparazitom) obnavljati čez vse leto.

Na izbiro imamo več načinov: insekticidni šampon, ampulo, ki jo stisnemo živali za vrat, tableto (ki jo zaužije) ali ovratnico. Bolj kot preparat na učinkovitost vpliva to, ali se držimo navodil proizvajalca. »Učinkovitost je odvisna od pravilne uporabe, in kakor opažamo veterinarji, je individualno in geo­grafsko pogojena. Lastnike spodbujamo, da preizkusijo različne preparate in ocenijo učinkovitost pri njihovih živalih. Smiselno jih je od časa do časa zamenjati, saj zajedavci na določenem območju razvijejo odpornost proti specifičnemu preparatu,« pojas­njuje Urška Ravnik Verbič.

Bolhe prenašajo povzročitelja hemobartoneloze

Odrasle bolhe so črne ali rjave barve brez kril, velike so nekaj milimetrov in jih lahko vidimo s prostim očesom. Svojo sposobnost hitrega premikanja in skakanja uporabljajo za iskanje gostitelja. Samica na dan izleže okoli 50 jajčec bele barve, ki zlahka padejo na tla in ostanejo v okolici živali, v razpokah, preprogah, na ležišču živali. »Ličinke se skrivajo pred svetlobo in se zarivajo v podlago. V ugodnih razmerah je njihov raz­voj zelo hiter, traja celo manj kot dva tedna, v neugodnih pa lahko na stopnji bube čakajo več mesecev,« pojasnjuje sogovornica. Ličinke se prehranjujejo z organskim drobirjem (odmrlo kožo, iztrebki odraslih bolh in celo jajčeci trakulj). Žive bolhe in njihove iztrebke pri živali najlažje zasledimo v predelu križa, kjer se žival ne more očistiti. Da bi se prepričali, ali so med dlako bolšji iztrebki, je najbolje, da črne pike zmočimo na belem papirju. Če se črna tvorba raztopi in se papir obarva rdeče, gre za boljši iztrebek.

PREBERITE ŠE: NEGA HIŠNIH LJUBLJENČKOV: SEZONA BOLH SE ŠE NI KONČALA

Bolhe so prenašalke nekaterih bolezni. »V Sloveniji je najbolj razširjena hemobartoneloza, ki jo najpogosteje povzroča bakterija Mycoplasma haemofelis,« dodaja Urška Ravnik Verbič. Sicer pa prenašajo še črevesne trakulje in s svojo slino povzročajo alergije. Čeprav so psi in mačke njihovi primarni gos­titelji, gredo lahko tudi na človeka, vendar se na njem ne naselijo trajno.

Pse in mačke, predvsem tiste, ki se del dneva zadržujejo na prostem, moramo vsak dan pregledati in klope čim prej odstraniti. FOTO: Todorean-gabriel/shutterstock Foto:

Proti bubam bolh s sesanjem in razkuževanjem

Ko opazite bolhe na hišnih ljubljenčkih, je čas za temeljito čiščenje doma. »Zelo pomembno je, da nekaj dni zapored sesate stanovanje in vozilo, če se žival vozi z njim. Najbolj temeljiti morate biti pri sesanju oblazinjenega pohištva, preprog, špranj pod omarami in v parketu. Ležišče živali in posteljnino, če žival spi na postelji, operite pri najmanj 60 stopinjah Celzija. Vrečko sesalnika po vsakem sesanju zavrzite,« našteva veterinarka. Čistočo v stanovanju je treba vzdrževati še naprej in večkrat posesati in razkužiti prostore, kjer se zadržujejo hišni ljubljenčki. Odpravljanje bolh je zelo dolg proces, zato je v tem primeru boljša preventiva kot kurativa.

Klop gre z mačka na psa in tudi človeka

Pred klopi si bomo, ko se bodo temperature zunaj še malo bolj spustile, lahko za nekaj časa oddahnili. A zdaj so še vedno aktivni in bodo, če zima ne bo dovolj mrzla, spomladi takoj spet »udarili«, zato je nanje dobro biti pripravljen. Urška Ravnik Verbič pojasnjuje, da je prepričanje, da klop, ki gre na psa ali mačko, ne gre na človeka, zmotno. Vsi smo lahko gostitelji za iste zunanje zajedavce. Poleg tega se lahko vsi okužimo z boleznimi, ki jih prenašajo.

PREBERITE ŠE: TUDI PSI LAHKO ZBOLIJO ZA BOLEZNIMI, KI JIH PRENAŠAJO KLOPI

»Mačke so precej odporne proti boleznim, ki jih prenašajo klopi, vendar okužba ni nemogoča. Borelioza in klopni meningoencefalitis sta bolezni, ki lahko prizadeneta tudi pse, vendar je zanje bolj nevarna anaplazmoza,« dodaja Urška Ravnik Verbič. Za anaplazmozo zbolijo tudi ljudje, sogovornica pa dodaja, da je v Sloveniji število okužb pri ljudeh med najvišjimi v Evropi. Humana granulocitna anaplazmoza povzroča podobne težave, kot jih imajo bolniki v zgodnji fazi klopnega meningoencefalitisa (povišana temperatura, glavobol, slabost, bolečina v sklepih in mišicah). Tako pri ljudeh kot psih se zdravi z antibiotiki.