Irski volčji hrt: Velikan z brki in brado

Mišičasto in močno grajeno telo irskega volč­jega hrta včasih zakrije njegovo nežno plat. Ob vsej njegovi veličastnosti, aktivnosti in pogumu se namreč v njem skriva radoved­na, umirjena in rahločutna duša, s katero zna vsakič znova očarati lastnika.

Od kužka do orjaka

Kdor ga bo sprejel v svoj dom, se mora zavedati, da tako velik pes zahteva dovolj prostora, redne sprehode, morda bo zaradi njega treba kupiti nov, večji avto. Tako kot za vsakega psa je tudi za irskega volčjega hrta najbolj primerno bivalno okolje ograjen vrt, na katerem se lahko prosto giblje, ker pa so predstavniki te pasme zelo družabni in navezani na človeka, naj bi imeli vstop tudi v hišo ali stanovanje. Nujno ga moramo že od mladih nog navajati na red in čistočo ter ga vzgajati. Z doslednim postavljanjem mej, kaj se sme in kaj ne, si boste zagotovili spremljevalca z lepimi manirami. Življenje z ubogljivim psom, ki ve, kakšno je pričakovano vedenje, in pozna pasji bonton, bo zagotovo veliko preprostejše, bolj zadovoljno in ne nazadnje cenejše. Strokovnjaki svetujejo, da se z njim odpravite v pasjo šolo, čeprav se ne boste udeleževali tekmovanj iz poslušnosti, saj je osnove vsekakor treba usvojiti.

Samci so visoki med 88 in 94 centimetrov ter tehtajo med 70 in 85 kilogramov, samice pa so visoke med 79 in 84 centimetrov ter dosežejo težo od 50 do 65 kilogramov. Glede na velikost vam bo nega dlake vzela nekaj več časa in zahtevala več potrpljenja in vztrajnosti kot pri manjšem kužku, a nikar ne pozabite, da se z negovanjem krepi vez med skrbnikom in psom. Priporočljivo ga je skrtačiti in počesati vsaj enkrat ali dvakrat na teden, občasno ali po potrebi ga je treba skopati in poskrbeti za krajšanje nohtov.

Hrano mu je treba prilagajati, saj so njegove prehranske potrebe odvisne od starostnega obdobja. Priporočljivo je izbrati hrano, posebej pripravljeno za pse velikih pasem. Informacije oziroma napotke je najbolje dobiti od vzreditelja ali veterinarja, ki pozna potrebe tako velikega psa in lažje določi število obrokov čez dan ter količino, ki bo najbolj primerna za dolgo, zdravo in srečno življenje vašega pasjega prijatelja.

Ne le stroški za hrano, tudi za veterinarja (precej storitev se namreč obračuna na težo psa) so lahko precej visoki. »To ni pes za recesijo,« pove z nasmeškom Davor Marijanović, ki je vzreditelj teh psov od leta 1993, že osem let član upravnega odbora Evropske federacije klubov za irske volčje hrte in tudi sodnik za to pasmo. Prvega psa je pripeljal iz Anglije, od koder sta nato prišli še dve samički. »Vzredil sem tri legla. Iz zadnjega je samec Faust šel na Finsko in bil zelo uspešen. Parjen je bil s samico in dobil sem Tobyja, enega njunega mladička. Vse sestre in brat iz legla so postali šampioni v Skandinaviji.«

Skoraj izumrla pasma

Pasma je zelo stara in jo povezujejo s Kelti, ki so živeli na območju Irske. Prvič se omenja leta 391, ko se je rimski konzul Kvint Avrelij Simah zahvalil bratu Flavijanu za sedem irskih psov, ki mu jih je poslal v Rim kot darilo. Stari Kelti na Irskem so jih uporabljali za vojaške pomočnike, prav tako so jim bili nepogrešljivi partnerji pri lovu na jelene in volkove. Z zmanjšanjem števila divjadi na Irskem se je močno zmanjšalo tudi število irskih volč­jih hrtov. Grozilo jim je celo izumrtje, toda leta 1862 je George Augustus Graham začel obnovo pasme, tako da je sčasoma spet pridobila veljavo.

Čeprav je bil od nekdaj neustrašen, je dandanes ta največji pes na svetu odličen družinski pes. Obožuje dolge sprehode, zna pa se tudi popolnoma sprostiti na kavču. Dobro se obnese v rally obedienceu, sledenju in drugih kinoloških disciplinah, odličen pa je v lure-coursingu, še posebno na daljše razdalje. Pas­ma je najbolj primerna za ježo s konjem, saj lahko irski volčji hrt teče s hitrostjo kon­ja in mu tako sledi na daljši razdalji. Precej slabši je kot čuvaj, saj nima navade z laježem nadomeščati alarmne naprave.

Močan lovski nagon

Zgodnja socializacija je zelo pomembna, da se mladiček seznani z vsemi novostmi v okolju, se nanje privadi in ni po nepotrebnem nervozen. Bodoči lastnik mora upoštevati, da so bili to včasih lovski psi in da imajo v sebi še vedno precej močan lovski nagon, zaradi katerega včasih ni najbolje, da živijo skupaj z drugimi, manjšimi živalmi. Pogosto se zgodi, da se irski hrt, če le ima priložnost, odpravi za nosom in pregan­ja svoj plen, pa naj gre za srno, jelena ali celo medveda.

»Pasma za začetnika ni najbolj primerna, saj je bolje, da ima bodoči lastnik že nekaj izkušenj s psi. Nujno je treba začeti socializirati že mladička, vendar učenje ne sme potekati s prisilo,« pojasni sogovornik. »Dobro je tudi vedeti, da do prvega leta starosti ni zaželena hoja po stopnicah navzdol, saj pri njej nastaja prevelika obremenitev ramenskega sklepa. Irski volčji hrti so precej občutljivi tudi na poletno vročino.«

Sogovornik še poudari, da so ti nežni velikani čudoviti družinski psi. Strpni so do otrok in na splošno do ljudi niso agresivni ali popadljivi, ker se jih preprosto ne bojijo. Imajo pa tudi neverjeten instinkt za ljudi. Če tujcu ne zaupajo, se postavijo s svojim telesom med njega in lastnika, v želji, da bi slednjega zavarovali. »Ko imaš irca, nikoli več ne pomisliš na drugo pasmo. Prevzame te z izjemnim značajem, dostojanstvom in plemenitostjo!« Če irski volčji hrt v mladosti ne pokaže znakov srčnih bolezni in če lastnik zanj dobro skrbi, mu zagotovi kakovostno hrano, dovolj gibanja, nege in seveda tudi ljubezni, lahko pričakuje, da mu bo delal družbo vsaj osem do deset let.