Kaj lahko za ohranitev čebel storimo sami?

Medovite rastline lahko sadimo tako na podeželju kot v mestu, le prostoru primerne rastline je treba izbrati. Na izbiro imamo med drugim paradižnik, papriko, buče, borovnice, jagode in sadno drevje, sivko, meto, rožmarin, timijan, žajbelj, origano, meliso, baziliko, izhaja iz objave na spletni strani, posvečeni praznovanju prvega svetovnega dneva čebel www.worldbeeday.org.

Če želimo zasaditi drevo ali grmičevje, lahko med drugim izberemo akacijo, smreko, jelko, lipo, javor, dišeče vrtnice, lesko, vrbo, glog, ribez, kosmuljo, okolico lahko popestrimo tudi s sončnicami, zvončki, trobenticami in resami.

Na njive lahko v prid čebelam med drugim sejemo ajdo, deteljo, oljno ogrščico in facelijo, medtem ko bi bilo treba na travnike vrniti travniško cvetje. Zaradi sodobnega načina kmetovanja namreč s travnikov izginjajo cvetlice, na njivah prevladujejo monokulture, gozdovi se krčijo, tako imajo čebele zlasti poleti vse manj hrane.

Če naše rastline škropimo, uporabljamo čebelam neškodljive pesticide, to pa storimo v brezvetrnem vremenu zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se čebele umaknejo v panje. Čebelarjem lahko omogočimo začasno ali trajno namestitev čebel na kmetijskih površinah.

S sajenjem medovitih rastlin čebelam zagotovimo več hrane, da lažje preživijo zimo in naslednjo pomlad spet opravljajo svojo glavno funkcijo, to je opraševanje.

Tretjina svetovne proizvodnje hrane oz. vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja, čebele oprašujejo kar 170.000 vrst rastlin. Čebele z opraševanjem povečujejo kmetijsko pridelavo. Po podatkih mednarodne študije iz leta 2016 opraševalci letno k vrednosti svetovne proizvodnje hrane prispevajo med 192 do 472 milijonov evrov.

Čebele in drugi opraševalci pozitivno vplivajo na celotni ekosistem in ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi, so tudi dober biološki pokazatelj razmer v okolju.

Čebele živijo skoraj povsod po svetu, poznamo približno 20.000 vrst, vse sicer niso medonosne. Pri nas je dovoljeno gojiti kranjsko čebelo oz. kranjsko sivko, ki je druga najbolj razširjena vrsta čebel v svetu.

Čebele so vse bolj ogrožene, v Evropi grozi izumrtje skoraj 10 odstotkom vrst čebel. V ZDA se je leta 2016 število družin medonosnih čebel zmanjšalo za 33 odstotkov, v EU za 13 odstotkov.

Med vzroki za odmrtje čebel so bolezen varoza, nosemavost in zapleti z maticami ter v Evropi virusne okužbe, krčenje medovitih območij zaradi vse številčnejših monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije obdelovanja travišč, množična uporaba izdelkov za zaščito rastlin v sodobnem kmetijstvu (predvsem iz skupine fitofarmacevtskih sredstev neonikotinoidi), novi škodljivci, ki se zaradi globalizacije hitreje širijo po svetu, urbanizacija, ki krči kmetijski prostor, in podnebne spremembe.

Če se bo izginjanje čebeljih družin v Evropi nadaljevalo in celo naraščalo, lahko to privede do zloma gospodarstva, ogroženo pa bo tudi naše zdravje in dobro počutje. Študija, objavljena v reviji Lancet, predvideva, da bo zmanjšanje uživanja sadja in zelenjave zaradi podnebnih sprememb, ki vplivajo tudi na opraševalce, do leta 2050 povzročilo dvakrat več smrti kot lakota in podhranjenost.

Posamezniki k ohranitvi čebel lahko prispevamo tudi tako, da med in druge čebelje pridelke kupujemo pri lokalnih čebelarjih, pomembno je tudi osveščanje. V pomoč pri tem je lahko tudi brezplačna mobilna aplikacija AR Bee World, preko katere na interaktiven način spoznamo čebelo in njen pomen.

Gre za mobilno igrico "Beeday", s katero se lahko prelevimo v čebelo in odkrivamo slovenska mesta, planine in podeželje. Na tem potovanju nas pričakajo različni cvetovi, pa tudi ptice, ki nas pri nabiranju cvetov poskušajo ovirati. S hitrimi prsti in čim več obiskanimi cvetovi je treba čebelo pripeljati v panj, da se lahko pot nadaljuje v naslednjem kraju.

Mobilna aplikacija je na voljo uporabnikom androidov in ios operacijskih sistemov, in sicer v trgovinah Google Play in App store, namestiti pa jo je mogoče na mobilnike in tablice.