Ekipa strokovnjakov za pasje vedenje in vzgojo psov je mnenja, da bi morali v prvi vrsti poskrbeti za preventivo oz. za to, da do napada sploh ne pride. "Psi komunicirajo s telesno govorico in dobro je, da jo poznamo, če imamo stik s psi. Če je ne poznamo, se psom izognimo. Redkokateri pes bo napadel brez razloga. Psi že prej s telesno govorico pokažejo, ko jim nekaj ni všeč. Ker ljudje na splošno zelo slabo poznamo njihovo telesno govorico, pa morajo nato žal psi stopnjevati do te mere, da razumemo. Takrat ponavadi pride do ugriza."

Pes bo svoje nelagodje torej pokazal že prej, njegove opozorilne znake pa moramo upoštevati. Težko je našteti prav vse, saj je odvisno tudi od situacije in psa samega. Na splošno lahko rečemo, da pes kaže nelagodje skozi miritvene signale, kot so: 

• obračanje glave (pogled vstran), 
• nastavljanje hrbta (obračanje v drugo smer), 
• mežikanje (zapiranje oči), 
• raztegovanje (predklon z raztegnjenimi sprednjimi tacami), 
• uleganje na tla (preža), 
• oblizovanje, vihanje robov ustnic (nasmihanje), 
• ovohavanje tal, 
• zehanje, 
• dvig sprednje tačke, 
• zamrznitev psa, 
• mahanje z repom, 
• hoja v loku (namesto direktno naprej, na primer v drugega psa), 
• cmočkanje (z gobcem), 
• zelo počasna (in previdna) hoja.

"V kolikor spregledamo, ne upoštevamo govorice svojega psa ali jo celo kaznujemo, preidejo psi v drugo fazo, kjer se že počutijo zelo ogrožene in to jasno komunicirajo s kazanjem zob, dvigovanjem ustnic in renčanjem. Če ignoriramo tudi drugo fazo ali jo ponovno kaznujemo, psi prenehajo s komunikacijo in preidejo v reakcijo. Reakcije so odvisne od psa do psa. Lahko pride do napada, do ugriza ali do pobega psa (v kolikor ima to možnost)."

Ignoriranje ali kaznovanje miritvenih signalov pri psu lahko na daljši rok vodi v zaprtje psa samega vase – s komunikacijo popolnoma preneha, tudi z okolico, z drugimi psi, v stanja (kot sta agresija, anksioznost), ki so posledica obupa in frustracij ter nezmožnosti mirnega komuniciranja in umirjanja situacije.

Kaj storiti?

Če do vas priteče pes, pravijo strokovnjaki, še ne pomeni, da vas bo napadel. Večina psov je le radovednih. Lahko se obrnete stran (da ne kažete zanimanja zanj), prav tako ne glejte psa direktno v oči. Ostanite mirni, ne krilite z rokami. Velikokrat psi povohajo in gredo proč. Če vas pes napade, si zavarujte glavo, pregnati ga poskušajte z odločnim glasom.

In kaj lahko storijo mimoidoči? Spet ni nekega nasveta, saj je odvisno od situacije. "Če ima kdo pri sebi kakšen sprej, lahko psa pošprica, drugače pa poskusi pomagati zavarovati napadenega, seveda pa ne sme pozabiti poskrbeti za svojo varnost. Pokliče naj policijo."

Če kljub vsemu pride do ugriza

Če pride do ugriza, je treba ugotoviti identiteto lastnika psa. Najboljše je, da takoj pokličemo policijo, nato se odpravimo k zdravniku, da oskrbi rano in nas napoti v antirabično ambulanto. "Pes, ki je napadel, mora biti 10 dni pod nadzorom, da se izključi okužba z virusom stekline v času ugriza. Uradni veterinar v inšpekcijskem postopku po potrebi izda odločbo, da je pes nevaren, in ga v centralnem registru hišnih živali označi za nevarnega. Prevzgoja psa, označenega za nevarnega, mora biti opravljeno ob udeležbi lastnika psa po programu, ki ga potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo na podlagi mnenja strokovne komisije."