Kmetija Štjfanovi: Mini v presežkih

Takoj po brkinski dobrodošlici na Štjfanovi kmetiji smo z Goranom Kinkelo razjasnili probleme degeneriranosti pomanjševanja živalskih pasem: »Kmetija, ki mnoge napačno spominja že na živalski vrt, je plod moje in družinske predanosti dveh desetletij. V tem obdobju se je skotilo že veliko mladičev in s selekcijo manjših primerkov zagotovo lahko vzgojiš zdravo in lepo leglo mini živali. Drug problem pa je, če lahko rečem tako, pohlep­na vzreja pomanjševalnic, v kateri je v ospredju videz, zdravje pa je prepuščeno naključju oziroma debelini denarnice za veterinarske stroške. Ljudem, ki nas obiščejo, povem, da so na zdravi kmetiji, ne v živalskem vrtu ali mini mundusu.«

Krava okrog metra

Male pasme poznamo z različnih koncev sveta – na grobo izvirajo iz podnebno ostrejših predelov (Himalaja, Afrika, Nepal, Gvineja …) in so nastale s prilagajanjem okolju. Vzrejna selekcija je prastaro človeško znanje, zdaj pa je treba vedeti še, da mnoge naše mini pasme ne bi bile sposobne preživeti v izvornem naravnem okolju. Povsem drugačna zgodba se po Goranovih besedah drži nastanka mini goveda dexter. Irski veterinar je menda v času gospodarske krize načrtno vzrejal majhno govedo, da je svoje živali lahko skril pred očesom države. Pasma je zelo redka, se pa njena priljubljenost v tujini širi skupaj s promocijo zdrave in doma pridelane hrane, saj so takšne majhne krave izjemno primerne za manjše kmetije in začetnike v govedoreji. Od mini molznice lahko na dan pričakujemo od sedem do devet litrov mleka, ki ima visoko vsebnost maščobe in je zelo primerno za predelavo v sir. Pri Kinkelovih so se mini krave zelo izkazale pri čiščenju zaraščenih površin, ki jih v Brkinih seveda ne manjka.

Ovčke na dieti

Ouessantske ovčke so prvotno uporabljali za prirejo kakovostne volne, znane po vsej Franciji, izvirajo pa z istoimenskega otoka na koncu Bretanje. Zaradi ostrih atlantskih vetrov je bila paša zelo skromna in tako je nastala ta najnižja pasma ovc z višino med 45 in 50 centimetri. Med drugimi brkinskimi mini pritepenci jim očitno zelo ugaja, sta pa ovna zelo uspešna kot razstavna plejboja in poznana v mednarodnih krogih.

Med Afriko in Brkini

Drugi razstavni modeli prihajajo iz legla mini afriških koz, ki dosežejo višino med 40 in 55 centimetri. Te izvorno kamerunske koze so se po drugi svetovni vojni razširile po svetovnih živalskih vrtovih in kmalu postale tudi uspešnica kot eksotični hišni ljubljenčki. So najmanjša vrsta koz na svetu, seveda to ni molzna pasma, so pa izjemno prijetne in nezahtevne.

V sorodu s svinjo

V idili mešane živalske farme, kot se po orwellovsko spodobi, kraljuje mini pujs gottinger. Značaja pujsov ni treba posebej hvaliti in ni čudno, da si jih vse več ljudi izbere za hišne ljubljenčke. Goran sicer pogleda bolj izpod čela, ko govoriva o takšnih hišnih ljubljenčkih in življenju v stanovanju, zagotavljanje normalnih življenjskih razmer je del odgovornega ravnanja z vsemi živalmi. O gottingerjih lahko povemo, da so umetno nastala pasma, ki so jo razvili nemški raziskovalci v drugi polovici prejšnjega stoletja za biomedicinske raziskave. Podobnost med anatomijo človeka in prašiča jim je omogočala raziskave o delovanju in zdravljenju organov. Čeprav gre torej za pasmo iz epruvete, se merjašček na kmetiji pri Štjfanovih zdi zlit z naravo.

Konji za vrtec

Shetlandski poniji, ki po standardu ne smejo presegati 107 centimetrov višine, so prastari delavci z istoimenskega škotskega otočja. Kot se za delavce spodobi, imajo za seboj tudi prekvalifikacijo, saj so iz pomočnikov pri kmečkih opravilih prešli med rudarje. Zaradi svoje majhnosti in vzdržljivosti so jih po industrijski revoluciji vpregli v rudnikih, da so iz ozkih rovov na plano vlekli rudarske vozičke. Shetlandski poniji so zdaj dobro prepoznavna pasma in pri Kinkelovih so idealna družba otrok. Ob obisku kakšne večje skupine obiskovalcev tudi poniju prija, ko ga hkrati čoha cela gruča otrok.

Ovce iz biblije

Čeprav ne v kategoriji mini, ampak bolj zaradi redkosti, smo si ogledali še jakobove ovce, katerih ovni so prepoznavni po svojih štirih ali celo šestih rogovih. Zdaj redko angleško pasmo ovac so menda poznali že v antičnih časih, čeprav o njenem natančnem izvoru med raziskovalci ni soglasja. Pasma ima drugače vse atribute vzrejnih ovac, se pa pogosto uporablja kot okrasna žival, v preteklosti je bila menda uspešna tudi pri čuvanju kmetij in imetja. Na Štjfanovi kmetiji te njene veščine na srečo še niso preizkusili, čeprav Goran pove, da v okolici živijo tako medvedi kot volkovi in šakali, ampak do vasi očitno ne pridejo.

Gostitelj ob koncu pogovora omeni še druge plenilce, saj mora resnično paziti na krokarje, ki se v gruči zelo radi spravijo na nebogljene, pravkar skotene mladičke. Drugače pa so glavne nevarnosti finančne in organizacijske narave, na takšni kmetiji žal ni mogoče preživeti brez druge redne zaposlitve. Kot dolgolet­ni vzreditelj malih živali pogreša tudi malo bolj urejen pristop države do dela z živalmi. Kakovostna vzreja ni mogoča brez ustreznih razmer, zdaj pa je tako, da imaš lahko leglo prašičev v stolpnici, saj gre za hišne ljubljenčke. Tudi zaradi človeške neum­nosti je torej dobro obiskati takšno zdravo kmetijo.