Če želimo razumeti živali, se moramo naučiti njihove govorice telesa. Nismo Dr. Dolittle, ki se je znal pogovarjati z njimi, ampak kljub temu lahko, če jih dobro poznamo in opazujemo, izvemo, kaj nam želijo povedati oziroma sporočiti. Toda, zavedajmo se, da tudi one opazujejo nas. Poleg psov in mačk so na primer tudi konji tisti, ki so s človekom zelo radi v interakciji. Opazujejo nas, se učijo in v skladu z izkušnjami tudi odzivajo.

PREBERITE ŠE: Z živalmi lahko komuniciramo

Negativen odziv na jezne ljudi

Ko so se konji udomačili in začeli tesno sodelovati s človekom, pa so se naučili ocenjevati tudi človeške izraze. V raziskavi avtorice Amy V. Smith (Functionally relevant responses to human facial expressions of emotion in the domestic horse) je navedeno, da je ekipa raziskovalcev 28 konjem pokazala velike fotografije človeških obrazov, ki so imeli izražena čustva sreče ali jeze. Ugotovili so, da so se konji negativno odzvali na slike jeznih ljudi. Njihov srčni utrip se je pospešil, v sliko pa so zrli večinoma z levim očesom. V možganih sesalcev se tisto, kar vidi levo oko, obdela v desni možganski hemisferi, ki pa je specializirana za obdelavo negativnih dražljajev.

Zaradi postavitve oči konji ne morejo videti, kaj je neposredno pred njimi. Da bi natančneje videli, kaj je točno pred njimi, morajo glavo premakniti na stran. Dejstvo, da so konji dosledno premikali glave, da bi si lahko fotografije jeznih ljudi ogledali z levim očesom, močno kaže na to, da so imeli negativne asociacije na prikazane slike.

Konji se torej priučijo človeških komunikacijskih veščin v svojem individualnem življenju, saj pridobijo izkušnje z ljudmi in se naučijo povezati določene signale (kot so pozornost, čustva in namerne kretnje) z določenimi pozitivnimi ali negativnimi odzivi. V procesu udomačevanja ter nadalje v procesu skupnega sodelovanja se dandanes ljudje in živali drug od drugega učimo sporazumevati. Z leti pridobivamo izkušnje in zato je s staranjem tudi razumevanje in medsebojno komuniciranje boljše in lažje.