V raziskavo je bilo vključenih 240 študentov, ki so morali prebrati več lažnih policijskih poročil o napadih na psa, pasjega mladička, dojenčka ali odraslo osebo. V lažnem poročilu so žrtev napadli z lesenim batom in jo pustili ležati na tleh, nezavestno in s številnimi poškodbami. Vsak študent je dobil policijsko poročilo z enako vsebino, razlikovala se je le žrtev (enoletni otrok, 30-letna oseba, pasji mladiček in šest let star pes). Raziskovalci so jih nato povprašali, kako se počutijo in izmerili njihovo raven empatije do žrtve.

Hipoteza je bila, da empatija pada s starostjo žrtve in ni povezana z vrsto. Rezultati pa so pokazali, da so bili sodelujoči v raziskavi skoraj enako empatični do dojenčka, pasjega mladička in psa, medtem ko do odrasle osebe manj. Odrasel pes se je uvrstil za dojenčkom, a raven empatije ni bila bistveno nižja.

»Sodelujoči psov niso dojeli kot živali, temveč kot »kosmate dojenčke« ali sorodnike,« so povedali raziskovalci.

Kako psi komunicirajo

Prejšnji mesec je raziskava, objavljena v znanstvenem glasilu Scientific Reports izpostavila razlog, zakaj so ljudje tako navezani na svoje pse. Raziskovalci so ugotovili, da psi, ko jim človek posveča pozornost, za odzivanje uporabljajo obrazno mimiko. S kamero so posneli izraze 24 psov, ko jih je človek opazoval in ko je bil obrnjen proč. Sprva je veljalo prepričanje, da psi obrazno mimiko uporabljajo podzavestno, vendar je raziskava pokazala, da, ko želijo pritegniti pozornost človeka, dvignejo obrvi, zaradi česar so njihove oči videti večje. Ko so psom ponujali prigrizke, niso opazili večjih sprememb pri njihovi obrazni mimiki, zato so raziskovalci namignili, da psi z različnimi izrazi komunicirajo s svojimi lastniki.

»Obrazna mimika je način komuniciranja z ljudmi in ne drugimi psi,« je pojasnila Bridget Waller, profesorica razvojne psihologije na univerzi Portsmouth. »To kaže tudi na vpliv, ki ga ima udomačitev na pse. Spremenili so se tako, da lahko bolj učinkovito komunicirajo z ljudmi,« je še dodala Wallerjeva.