Lubadar pospešeno uničuje slovenske gozdove

Na blejskem območju zavoda za gozdove, ki pokriva sedem občin zgornje Gorenjske, je podlubnik presegel vsa pričakovanja. Gospodarski gozdovi so napadeni od 80 do 90 odstotkov, vodja enote Andrej Avsenek pa je za STA povedal, da gre za pravo eksplozijo lubadarja, ki se seli na vse strani. Toplo vreme je namreč idealno za razmnoževanje.

Območna enota Bled ponavadi poseka 200.000 kubičnih metrov smreke, letos bodo posekali več kot 400.000 kubičnih metrov. Na zgornjem Gorenjskem so glede na suho in mrzlo zimo pričakovali, da se bodo razmere izboljšale, saj so bile primerne za sanacijo v gozdu, pa tudi za zaustavitev razmnoževanja podlubnikov.

Pomlad so tako pričakali s kar ugodnim stanjem glede sanacije gozdov, majski, junijski in julijski izbruh podlubnika pa jih je z obsegom povsem presenetil. »Lani smo imeli ta čas 115.000 kubičnih metrov označenega drevja za posek, trenutno je 180.000 kubičnih metrov. To pomeni 50 odstotkov več kot lani, pa že lani je bilo katastrofalno,« je poudaril Avsenek in opozoril, da imamo letos opraviti z »eksplozijo« podlubnikov, saj se množijo čez vse meje in na vse strani. Ogrožajo gozdove na pobočju Jelovice, Pokljuke, Mežakle in se že selijo na platoje teh pobočij.

»Jelovica je polna lubadarja skoraj do vrha, na Pokljuko pritiska z vseh strani. Tam imamo po 200 kubičnih metrov velika žarišča, kar pomeni, da bo lahko že po naslednjem izletu podlubnikov ta površina veliko večja,« je dejal.

Na območju blejske enote zavoda za gozdove so vsi gozdovi, razen karavanškega dela Zgornjesavske doline, pod naletom lubadarja. Avsenek pravi, da težko najdeš kotiček brez njega, smrekovi sestoji se za zdaj uspešno upirajo le tam, kjer so vlažna tla in boljša zemlja.

Potrebovali bi tisoč ekip izvajalcev

Na Pokljuki je sicer le ena tretjina naravnih smrekovih rastišč, preostalo je bilo pred približno dvema stoletjema umetno zasajeno. Avsenek meni, da če bo narava želela vzpostaviti stanje izpred stoletij, bo na Pokljuki le še tretjina gozdov, kar je najbolj črn scenarij. Vseeno upa, da jim bo to uspelo zaustaviti tudi zaradi nadmorske višine, saj se višje, kjer so temperature večinoma nižje kot v dolini, podlubniki ne morejo razmnoževati.

Trenutno dela 200 ekip izvajalcev, potrebovali pa bi jih okrog tisoč. Naslednje ozko grlo bo odvoz posekanega lesa. »Preprosto ne vemo, kje bi prijeli. Obupali ne bomo, izhoda pa res ne vidimo. Zdaj je vse na kupu, mi, stroji, turisti. Take situacije res še ni bilo,« je dejal Andrej Avsenek, ki se boji, da bo avgustovski val namnožitve podlubnika še močnejši.

V teh dneh je na delu druga generacija podlubnikov, ki bo vzletela čez kak teden, običajno pa se v enem poletju namnožijo tri generacije. »Iz enega lubadarja se jih namnoži 100, iz 100 jih je potem 100.000. To je res eksplozija. Ne predstavljam si, kako bo čez en mesec,« pravi Andrej Avsenek. (Foto: Mirko Perušek/dokumentacija Dela)

Na Postojnskem, Kranjskem in Tolminskem se bojijo posledic vročine

Na območnih enotah zavoda za gozdove Kranj, Postojna in Tolmin je trend pojavljanja podlubnikov trenutno v mirovanju. Na teh območjih letos beležijo nekoliko manj napada podlubnikov, ga pa ponekod opažajo na novo, zato se bojijo posledic vročine. Vodja kranjske območne enote Janez Logar je za STA pojasnil, da je letošnji napad podlubnikov do konca julija za 4,5 odstotka manjši od lanskega in da so do zdaj označili 74.012 kubičnih metrov okuženega lesa.

Revirni gozdarji zaznavajo trend povečevanja na višjih nadmorskih višinah, predvsem na območju Preddvora, Kokre, Jezerskega, pa tudi Železnikov. Podlubnik se množi celo nad 1600 metri nadmorske višine. Gre za lokacije, kjer so gozdovi težje dostopni, spravilo lesa pa morajo lastniki opraviti z žičnico ali celo urediti gozdno prometnico, kar podaljšuje čas sanacije.

Logar upa, da je bil na njihovem območju lani dosežen vrh rasti podlubnikov, a težko napoveduje za naprej, saj je letošnje poletje vroče in nihče ne ve, koliko generacij podlubnikov se bo še razvilo do konca jeseni. Lastniki, ki redno gospodarijo s svojim gozdom, se hitro odzovejo na odločbe o sanitarnem poseku, drugače pa je s tistimi, ki že prej niso gospodarili z gozdovi, ali tam, kjer je več solastnikov.

»Na Postojnskem smo do zdaj za sanitarni posek zaradi podlubnika označili 74.000 kubičnih metrov lesa, kar je 35 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju,« je za STA povedal vodja območne enote Anton Smrekar. Podlubniki se pri njih sicer širijo tudi na območja pri 1100 metrih nadmorske višine. Največ jih je na območju Postojnske kotline za obrobjem proti Hrušici in na Cerkniškem območju z obrobji.

Na območju blejske enote zavoda za gozdove trenutno dela 200 ekip izvajalcev, potrebovali pa bi jih okrog tisoč. Naslednje ozko grlo bo odvoz posekanega lesa. (Foto:Simona Fajfar/dokumentacija Dela)

Po treh letih intenzivnega dela z lastniki je po Smrekarjevem mnenju stanje letos precej boljše kot v preteklih letih, saj se odzivnost lastnikov izboljšuje: »Še vedno pa se najdejo lastniki, ki se ne odzovejo in moramo poseči po drugih ukrepih.« Stanje se sicer še ne umirja, se pa izboljšuje tudi odkup in sanacija je hitrejša.

Velik problem toplotni udari

Smrekar je še opozoril, da so velik problem lubadarja toplotni udari: »Če bi imeli normalna poletja kot pred desetletji, bi bila njegova moč bistveno manjša in bi se gradacija hitreje zmanjševala. Ogromno je odvisno od toplotnih valov, saj močno vplivajo na hitrost razvoja lubadarjev in tudi na stanje smreke. Ta je izredno oslabljena, izsušena, njeni obrambni mehanizmi so zmanjšani ali jih sploh ni, zato ima lubadar večjo moč, zato lahko ob nadpovprečno toplih obdobjih ponovno pride do povečanega razvoja lubadarja.

Zoran Zavrtanik, vodja odseka za varstvo gozdov na območni enoti Tolmin, pravi, da se stanje glede na številke umirja, saj so letos označili za deset odstotkov manj smrek za sanitarni posek po podlubniku. Kljub temu je še prezgodaj reči, da se stanje umirja, saj lahko vročinski valovi povzročijo pravo »eskalacijo podlubnikov«.