Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Živali

Med zaradi uporabe nedovoljenih kemikalij ni varen

Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa, je danes v izjavi za javnost poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar. Opozoril je, da gre za strupene stvari, ki so zdravju nevarne že v majhnih količinah.
K. Ž./STA
18. 9. 2017 | 13:13
21. 10. 2024 | 15:18
5:26

Veterinarji so pri poletnem nadzoru vzorcev medu in satja z medom, ki so jih odvzeli 20 čebelarjem, odkrili prisotnost treh učinkovin, ki predstavljajo tveganje za zdravje - dovoljenega insekticida amitraz, prepovedanega pesticida klorfenvinfos in prav tako prepovedanega insekticida rotenon.

Kot je pojasnil Brvar, je rotenon ekstrakt tropske rastline, je strupen, zavre celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar kvari predvsem možganske celice, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. "Gre za bolezen, ki je podobna parkinsovi bolezni. Zato je insekticid prepovedan," je dejal.

Klorfenvinfos in amitraz sta medtem najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni (npr. raka dojke in prostate).

"Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, ni varno živilo in ga je treba odstraniti s trga," je bil jasen Brvar.

Mejne koncentracije, ki se omenjajo, so po njegovih besedah arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, npr. prehrambeno industrijo, je še dejal in dodal: "Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktejl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo."

Ostanki aktivnih učinkovin prisotni tako v medu kot v satju

Veterinarji uprave za varno hrano in veterinarstvo so poleti po ugotovljenih nepravilnosti v družbi APIS M&D z Vrhnike, ki pripravlja pripravke za zdravljenje varoze, z namenom ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih substanc ter organskih spojin v vosku in medu opravili nadzor pri 20 čebelarjih, ki so jim odvzeli 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom.

V desetih vzorcih satja oz. 48 odstotkih so ugotovili prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos). V tistih vzorcih, kjer so zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, so naknadno opravili tudi analizo medu iz satja, kjer so v 60 odstotkih oz. šestih primerih ugotovili ostanke amitraza, a vrednosti niso presegale maksimalne vrednosti ostankov, ki so določene z evropsko uredbo.

V petih primerih oz. 25 odstotkih vzorcev medu, ki je bil namenjen na trg, so prav tako zaznali prisotnost amitraza, vendar je bila tudi tu v vseh petih primerih ugotovljena vrednost pod mejno vrednostjo varnosti živila. V štirih od petih vzorcev medu, namenjenih na trg, v katerih so ugotovili amitraz, so dokazali tudi prisotnost aktivnih spojin v vosku.

Uprava je na osnovi opravljenih pregledov ugotovila, da čebelarji v velikem odstotku uporabljajo neregistrirane preparate za zdravljenje varoje. Ostanke aktivnih učinkovin so ugotovili tako v medu kot v satju, vendar količine ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.

Po drugi strani pa izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa, aktivne učinkovine, ki se uporablja kot pesticid, iz satja lahko prešli tudi v telo, če bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom.

Na upravi izpostavljajo tudi, da preparati, katerih priprava ne sledi predpisanim standardom glede določitve ustreznih koncentracij farmakoloških spojin in ustreznih čistosti pomožnih učinkovin, predstavlja tveganje, saj se zvišuje odpornost povzročitelja varoje na omenjene spojine, to pa pomeni, da obstoječi preparati, ki so registrirani na tržišču za zdravljenje varoje, ne zagotavljajo več učinkovitega zdravljenja čebeljih družin.

Opozarjajo tudi, da čebelarji ne dobijo točnih informacij o načinih zatiranja varoje s kemičnimi sredstvi niti na izobraževanjih v okviru javne svetovalne službe v čebelarstvu niti na spletu. Kot so zapisali, na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije niso našli jasnega in nedvoumnega sporočila, naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine