Mestno čebelarstvo: nič medu, samo čebele
Toda gost promet in zavijanje siren ljubljanskih gusark Andreja Bertocchija prav nič ne motijo. Od pomladi do konca poletja iz svojih domovanj na strehi garaže poleg Andrejevega nekdanjega bivališča vsak dan vzletajo na pašo na bližnje vrtove, v parke in na Golovec in se z nje vračajo s polnimi koški cvetnega prahu z vseh mogočih dreves in cvetic.
Andrej, po izobrazbi elektronik, ki se ukvarja »z dvigali vseh vrst«, je prvo čebeljo družino kupil pred sedmimi leti. Od kod mu ideja o čebelarjenju sredi mesta, ne zna pojasniti, kot ugotovi nekoliko v zadregi. »Od nekdaj mi na pamet padajo nenavadne ideje – vse življenje sem bil nor na želve –, čebele pa so ena boljših,« še vedno negotovo odgovori po krajšem premisleku. Še preden ga povprašamo po tem, pa jasno poudari, da mu ne gre za med, temveč za čisti užitek.
Andrej ima pet panjev; tri na strehi garaže na Njegoševi cesti, v katerih je skupaj okoli 105.000 čebel, druga dva pa na dvorišču nekdanje tovarne Rog in za Savo. Čebelarjenja se je naučil na lastnih napakah in iz angleške, hrvaške, srbske in bosanske literature.
Da ne bo zmede, čebele, podobno kot mravlje, morajo vedno nekaj delati. Med, propolis in matični mleček bi delale tudi brez človekovega posredovanja, saj z njimi hranijo sebe in matico. »Toda eno je, da jim med kradeš, drugo pa, da ga vzameš ravno toliko, da imajo še kaj delati,« ljubiteljsko in izkoriščevalsko čebelarjenje razmejuje Andrej.
Najmanj zahtevne domače živali
Čebele so morda najbolj nezahtevne domače živali. Mirno jih lahko za nekaj dni pustiš same, če se odpraviš na dopust. Ob vročini za hlajenje poskrbijo tako, da se z glavami navdol postavijo okoli vhoda v panj in mahajo s krili. Ne moti jih, če so panji neposredno izpostavljeni soncu, očitno tudi ne, če so v senci, kar dokazuje panj za nekdanjo tovarno Rog. Tamkajšnje čebele »delajo kot žival« in so bistveno bolj srborite kot njihove kolegice nasproti Poliklinike. »Čebele so z vsem zadovoljne. Resda obstaja smernica, da morajo biti panji obrnjeni proti jugu, vendar to ni tako pomembno.« Panji na Njegoševi cesti so sprva stali na drugem mestu, a jih je Andrej prestavil na streho garaže, da lahko čebele opazuje soseda, starejša gospa, ki je popolnoma navdušena nad njimi.
Celoten članek si lahko preberete na www.delo.si!
