V zadnjih desetletjih je največ zdravstvenih težav in izgub čebeljih družin mogoče pripisati zajedavskim pršicam varojam, po katerih bolezen imenujemo varoza. Varije so poldrugi milimeter velike živalice, ki čebelam pijejo hemolimfo in jih izčrpavajo. Poleg tega na mestu njihovega vboda v čebelje telo laže prodrejo bolezenski virusi. Varoje se lahko prisesajo na odrasle čebele ali zalego.
PREBERITE ŠE: ČEBELE: ZALEGANJE JE ZDAJ NA VRHUNCU
Pri trgovanju s čebelami so te zajedavce v Evropo zanesli iz Azije. Veljajo za naravne zajedavce azijskih čebel, ki so bolje prilagojene na življenje z njimi, saj jih znajo druga drugi uspešno obirati s telesa. Zoper varozo, ki jo povzročajo varoje, čebelarji uporabljajo akaricide, fitofarmacevtska sredstva zoper pršice, v sonaravnejšem načinu zdravljenja pa organske kisline ali posebne čebelarske ukrepe.
Huda gniloba čebelje zalege in pohlevna gniloba čebelje zalege sta bolezni obe bakterijskega izvora, ki povzročita propad ličink. Čebelarji ju najučinkoviteje preprečujejo s primerno higieno in pravilnim oskrbovanjem družin.
Nosemavost je bolezen prebavil odraslih čebel, ki jo povzročajo praživalice noseme. Povzročitelji so v panju stalno navzoči, bolezni pa se razvijejo le, kadar so razmere zanjo ugodne. Glavna razloga bolezni sta staro okuženo satje in prezimovanje čebel ob neprimerni hrani, ki obremenjuje njihovo črevesje – gozdnem medu ali medu z veliko cvetnega prahu. Obolele čebele zaradi nabreklega zadka težko letajo, popadajo na tla ali umrejo v panjih. Bolezen je mogoče zdraviti z zdravili, še bolje pa jo je preprečevati s higienskimi ukrepi.
PREBERITE ŠE: ČEBELJI TROT SE RAZVIJE IZ NEOPLOJENEGA JAJČECA
Glavni razlog za pomanjkanje kakovostne paše je sodobni način gospodarjenja s travniki, ki jih zaradi intenzivne živinoreje kosijo že pred prvim majem, medtem ko so nekdaj kosili travnike šele junija, ko je bilo glavno cvetenje mimo. Razširjenost in raznolikost travniškega cvetja ogroža tudi gnojenje travnikov. K boljšim razmeram za čebele lahko pripomoremo vsi z vrtovi, celo z balkonskimi cvetličnimi koriti, tudi v urbanem okolju. To naredimo predvsem z zasajanjem medovitih trajnic, dreves in grmovnic.