Naravna antidepresiva

Za Aleša je bilo preteklo leto zelo uspešno, saj je proslavil trideset let glasbene kariere, sodeloval je v oddaji X factor, ki mu je prinesla veliko novih izkušenj, veliko je nastopal s svojo skupino CoverLover ter pridno vodil glasbeno agencijo, pa tudi v prihodnje mu načrtov ne manjka. Energije za delo ima vse polno, zanjo pa sta med drugim zasluž­na tudi štirinožca, ki mu polnita baterije s tem, ko mu lepšata vsakdan.

Sogovornik se je s pasmo kitajski goli pes prvič srečal na obisku pri glasbeniku 6pack Čukurju. Njegov Spiro ga je osupnil z nenavadnim videzom in nevsakdanjim obnašanjem. »Videti je bil kot vesoljec. Do takrat doma nismo niti pomislili, da bi imeli psa, potem pa smo se dobesedno zatreskali vanj. Vzeli smo ga tudi na počitnice s sabo, na nekakšno preizkušnjo, da vidimo, kako bi se ujeli. Ni minilo veliko časa, ko smo se z lahkoto odločili, da nam ta pasma resnično ustreza. Takšno vajo bi priporočal vsem, ki si želijo kužka. V tistih nekaj dneh nam je bilo takoj jasno, kakšna pasma je to in kaj sploh pomeni imeti kužka pri hiši,« pripoveduje Aleš.

Družina je oba psa dobila iz psarne Stars at Sea vzrediteljice Polone Blatnik. »Ko smo Luno prvič videli, smo takoj vedeli, da nam je namenjena, saj se nas je izjemno razveselila in nas vse tri polizala ter poljubčkala. Žena je začela kar jokati od sreče. Za drugega psa pa smo se odločili čisto spontano in nepričakovano. Bili smo na obisku pri vzrediteljici, in ko nam je pokazala tega malčka, mi je takoj skočil v naročje in se do konca obiska 'cartal' pri meni. S svojim divjim rokerskim videzom me je zlahka navdušil! Žal je bil že prodan v Ameriko, a smo imeli srečo, da je po spletu za nas srečnih okoliščin namesto v Ameriki pristal pri nas v Celju.«

Oba sta se zelo hitro privadila na novi dom, edino kakšna lužica se je kje pojavila, kar je na začetku običajno in pričakovano. »Mogoče se je moral Fear malo bolj prilagoditi, saj je le prišel v gospodinjstvo, kjer je bila Luna pasja kraljica. Moram pa jo pohvaliti, da ga je lepo sprejela. Fear upošteva, da je Luna glavna, in ji izkazuje spoštovanje, ona pa ga nagradi s pozornostjo in pripravljenostjo na igro ter stiskanjem in ljubečim grizljanjem.« Samček je bil v prvih dneh precej navihan in pogumen, saj se je lotil skoraj vsega, kar mu je prišlo v gobček, od čevljev do barbik, košare, kartonskih škatel in plišastih igrač, ki jih še vedno vztrajno krade iz Živine (Aleševa hči, op. p.) sobe in jih kopiči.

Enaka in različna

Črno-bela psička Luna je dopolnila tri leta, črni Fear pa devet mesecev. Doma sta oba velika zaspanca in rada lenuharita, na sprehodih pa sta zelo razigrana. Sta prijazna in pozorna do družinskih članov, saj jima ves čas delita poljubčke in se stiskata ob njih, a po drugi strani znata biti zelo samozavest­na in samosvoja. Med sabo se tudi precej razlikujeta. Fear se na primer zelo rad igra in lahko tisočkrat prinese žogico ali igračko, medtem ko se Luna raje sonči in mirno uživa v dnevu. Je zelo prijazna in ljubezniva do vseh, ki pridejo na obisk, medtem ko je Fear dokaj nezaupljiv in laja, ponavadi se skrije pod mizo. Aleš meni, da se bo sčasoma spremenil, sploh potem, ko bo nekoliko odrasel.

Fear je požrešen in pred njim morajo skrivati čisto vse. Pojedel je že lubje, papir, vato, tudi bonbone in embalažo ... Luna je bolj izbirčna, najraje pa bi jedla iz roke. Fear veliko laja in se rad zaganja v druge pse, Luna je bolj tihe narave in se z vsemi dobro razume. Se pa samček zelo rad kopa in je v kadi izjemno priden in miren, medtem ko štirinožna lepotica večkrat zbeži ven. Fear ima rad dež in sneg, njegova pasja prijateljica pa niti približno. »Prav tako je Fear precej velik in težek za 'kitajčka', Luna pa je bolj drobcena. Ona je pasja dama, on bolj razgrajač. Ne smem pa pozabiti omeniti, da je še vedno mladič in da ga bodo verjetno te otroške muhe sčasoma minile.«

Kljub temu da sta pasme kitajski goli pes, spadata v vrsto hairy hairless, kar pomeni, da nista čisto gola, vseeno pa nimata tistega pravega kožuha. »Nega ni zahtevna. Kopamo ju enkrat na teden, občasno obrijemo dlako po gobčku in ušesih ter skrajšamo kremplje. Ko so majhni, jim je treba tudi povijati ušesa, da se pravilno postavijo navzgor,« razloži Aleš. Zaradi neodlakanosti sta precej občutljiva na vremenske razmere, še posebno na hudo vročino in mraz. Poleti ju skrbniki zato namažejo s kremo za sončenje in jih čim manj izpostavljajo sončnim žarkom, pozimi pa jima oblečejo topli bundi. Na sprehod gredo z njima trikrat na dan. Pozimi so sprehodi krajši, medtem ko so jeseni, spomladi in poleti daljši, bolj raznoliki in aktivni.

Če je le mogoče, ju družina vedno vzame s sabo. Ravno zato so ju lepo vzgojili in ju navadili vožnje v avtomobilu. Na poti sta oba zelo mirna in sproščena, tako da ponavadi kar spita. V pasjo šolo ju bobnar sicer ni vozil, sta pa kljub temu ubogljiva in poslušna, razumeta osnove, kot so »pridi sem«, »počakaj«, »sedi« in podobno. Luna se odlično obnaša tudi na razstavah, saj zna zelo lepo hoditi v ringu in očarati sodnike, tako da je že ponosna lastnica slovenskega pasjega šampionata.

Aleš je že kot otrok imel pri starših črnega labradorca z imenom Huč, pred kitajskima golima psoma pa so v družini skrbeli za morskega prašička Bučka, čednega belega vrtinčastega prašička z rdečimi očmi in zelo zanimivim oglašanjem. »Ob odpiranju hladilnika je namreč prav po operno pel,« pove sogovornik in doda, da se je njegova hči, ki je bila takrat stara tri leta, ob njem naučila odgovornosti, sočutja, nežnosti in predanosti do živali. »Absolutno sta Luna in Fear nam vsem prinesla nove razsežnosti. Sta kot dve sonci, vedno me navdajata s pozitivnostjo in optimizmom. Sprehodi z njima zelo blagodejno vplivajo na telo, takrat se človek sprosti. Predstavljata mi antistresno terapijo, ker lahko v njuni družbi odmislim vse težave. Najbolj mi je všeč, da sta oba kot topel ledvični pas, saj imata nenehno potrebo po telesni bližini. Ta bližnji stik deluje name zelo pomirjujoče, zato večkrat poudarim, da sta resnično pravi naravni antidepresiv.«