Inkubacijski čas je pri današnjih ptičih z nekaj dnevi do nekaj tedni občutno krajši kot pri dinozavrih, ki so jajca valili po več mesecev, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Kot sta v članku, objavljenem v reviji Biology Letters, zapisala raziskovalca z Univerze v Bonnu Yang Tzu-Ruei in Martin Sander, je krajši čas valjenja pri ptičih posledica dejstva, da v ptičjem embriu ni potreben razvoj zob. Ta je namreč dolgotrajen in lahko predstavlja kar 60 odstotkov celotne inkubacijske dobe.

Dokler je v jajcu, je zarodek veliko bolj izpostavljen plenilcem in naravnim katastrofam. Krajša valilna doba tako povečuje možnost preživetja.

"Predvidevamo, da je bila naravna selekcija izgube zob stranski učinek selekcije hitrega razvoja zarodka in s tem krajše inkubacije," sta Yang in Sander zapisala v članku.

Prejšnje teorije so predvidevale, da so ptiči v razvoju iz dinozavrskih prednikov izgubili zobe, ker naj bi to pomagalo pri izboljšanju letenja. A te teorije niso pojasnile, zakaj so se podobni brezzobi kljuni v mezozoiku neodvisno razvili tudi pri nekaterih drugih neletečih dinozavrih.

Druge študije so spet predvidevale, da so kljuni primernejši za uživanje hrane, ki jo jedo ptiči. A tudi tu so kritiki opozarjali, da so pri nekaterih dinozavrih s povsem drugačno prehrano zobje v razvoju prav tako izginili, nadomestili pa so jih koničasti kljuni.

Podlaga za razvoj nove teorije so ugotovitve iz študije, objavljene lani, ki je pokazala, da je valitev pri neletečih dinozavrih trajala od tri do šest mesecev. To je precej dlje, kot so predvidevali pred tem.

Študija je obenem ugotovila, da je bil razlog za tako dolgo inkubacijo pri dinozavrih dolgotrajen razvoj zob v zarodku. To so razbrali z analizo črt rasti, podobnih letnicam pri drevesih, v fosiliziranih zobeh dveh dinozavrovih zarodkov.

Tudi najnovejša teorija ima sicer pomanjkljivost - ne razloži namreč, zakaj so brez zob tudi želve, pri katerih je inkubacija dolgotrajna.