Osebna izpoved: Vseh želv v poplavah nisem uspel rešiti

Ko smo ga obiskali, je bila okolica hiše že precej očiščena, kar je bila posledica pridnega dela rok njegove družine in tudi prijateljev, ki so jim prišli pomagat. V naslednjih dneh bo treba še ogromno postoriti, a tako kot je bilo nekoč, verjetno ne bo nikoli več. "Voda je drla," pove Jure in nadaljuje: "Tok je bil tako močan, da je odnašalo vse … Tuš pred bazenom, ograje, stvari zunaj, voda je imela takšno moč, da je premaknila tudi velike kamne in jih pustila za sabo nekje sredi travnika. Oče in brat sta hitro umaknila avto, medtem ko sem jaz šel reševat želve. V nekaj minutah je voda izjemno narasla in nisem vedel, kaj naj naredim. Pograbil sem plastični bazen in vanj skušal dati čim več želv, ki jih je že odnašala voda. Tiste kopenske, ki mi jih ni uspelo rešiti, so zagotovo utonile, saj ne znajo plavati." Do pasu v vodi, premočen in prestrašen, a še vedno dovolj zbran, da je lahko rešil, kar se je rešiti dalo. "Voda je imela takšno moč, da sem se komaj držal na nogah. Sklonil sem se in moral tipati, kje je še kakšna želva pod vodo, saj je bil deroč tok tako močan in voda tako globoka, da sem moral tipati na slepo." Ob tem je z grozo gledal, kako je v trenutku uničilo ograjo za želvice, ki so jo sami postavljali in v katero je bilo vloženega njihovega truda, časa in energije.

Če morda kdo v okolici Nazarij najde želvo, naj me o tem obvesti, prosi Jure Felicijan iz Društva za želve Slovenija.

V le nekaj minutah je nastala ogromna škoda, ki jo bo z družino in ob pomoči prijateljev odpravljal še dolgo. Mulj je bil povsod naokoli, pripravljeno seno za želve mu je odneslo, njiva je uničena, prav tako topla greda, klopi in mize pod drevesom tudi ni več. Čeprav se Jure zaveda, da so največ vredna človeška življenja in da so lahko srečni, ker se ni nikomur nič hujšega zgodilo, mu je zelo žal za vsako želvo, ki je ni uspel rešiti. "Če morda kdo najde želvo v bližini, naj me o tem obvesti," lepo prosi. Precej jih je rešil in sedaj jih ima na podstrešju, v plastičnih banjicah, kjer čakajo, da bodo lahko šle nazaj ven, v naravo, v svoje bivališče, ki so ga bile vajene.

Kljub poškodbi nadaljeval z reševanjem

Med vso kaotično situacijo mu je odneslo obuvali, tako da je bos hodil po terenu in reševal, kar je lahko. V nekem trenutku ga je močno zabolelo, saj ni videl odprtega jaška v vodi, v katerega je tako močno udaril z nogo, da mu je dobesedno odneslo blazinico na palcu leve noge. "Potem sem še padel in se pod rebri udaril v betonsko škarpo ter se potolkel po rokah in nogah," pove. Moral je k zdravniku, kjer so ga oskrbeli, povili, a čeprav bi moral počivati, za to nima časa. "Ne morem sedeti križem rok, zato delam, kolikor lahko. Postorili smo že toliko, da se lahko normalno premikamo okoli hiše, sedaj pa je prioriteta sanacija bivališča za želvice." 

Koliko živali mu je voda odnesla, še ne more reči, saj jih še ni imel časa prešteti in preveriti. A z dobro voljo in ob morebitni pomoči - tako fizični kot finančni, za kar bo zelo vesel - mu bo zagotovo uspelo sanirati škodo ter poskrbeti, da se bo stanje čim prej vrnilo v takšno, kot so ga bili vajeni.