S Petro Krenker, dr. vet. med. smo se pogovarjali o povratnem kihanju, znanem tudi kot inspiratorno paroksizmalno dihanje ali faringealni gag refleks. Gre za nekoliko nenavaden in pogosto skrb vzbujajoč dihalni pojav, ki se lahko pojavi pri psih in občasno pri mačkah. Imenuje se "obratno" kihanje, saj se razlikuje od tipičnega kihanja, ki ga poznamo. 

Povratne epizode kihanja so običajno kratke in trajajo od nekaj sekund do minute ali dveh.

Krenkerjeva nam je pojasnila značilnosti, ki se lahko pojavijo med epizodo povratnega kihanja. "Pes naredi nenadne hitre, ponavljajoče se in močne vdihe skozi nos. Ti vdihi so lahko precej izraziti in lahko se zdi, kot da pes hlasta za zrakom," pove in nadaljuje: "Pojavita se lahko tudi hupanje ali smrčanje. Hitri vdihi namreč proizvajajo značilen zvok hupanja ali smrčanja, ki ga lahko zamenjamo za dušenje ali stisko. Prav tako je ob obratnem kihanju pogosto prisotna pokončna drža psa, ko pes iztegne vrat in glavo navzgor, kot da bi poskušal iztegniti grlo." V nadaljevanju je veterinarka še dejala, da za razliko od običajnega kihanja med povratnim kihanjem ni tipičnega "eksplozivnega" izdiha ali kihanja.

Možni vzroki

Povratne epizode kihanja so običajno kratke in trajajo od nekaj sekund do minute ali dveh. "Pomembno je omeniti, da je lahko povratno kihanje moteče, vendar na splošno ni škodljivo in običajno ne zahteva takojšnje zdravniške pomoči. Verjame se, da je povratno kihanje posledica draženja ali vnetja mehkega neba in grla."

Povratno kihanje lahko sprožijo različni dejavniki:

• vznemirjenost, 
• dražilne snovi v zraku, 
• prah, 
• cvetni prah, 
• močni vonji, 
• nekatere anatomske značilnosti, zlasti pri brahicefalnih (ploskih) pasmah, 
• nenadne spremembe temperatur, 
• vlečenje na povodcu, 
• tujki,
• prehitro pitje vode,
• hlastanje hrane.

Osebna izkušnja

Pogovarjali smo se tudi z Danijelo Prelić, lastnico simpatične psičke Roni. Slednja je pred kratkim dopolnila dobri dve leti in se sooča s povratnim kihanjem. Ko je bila stara približno pol leta, je Danijela pri njej opazila nenavadne zvoke in ko jo je pogledala, se je zdelo, kot da se duši. Hropla je in videti je bilo, kot da hlasta za zrakom. "Zelo sem se ustrašila, saj nisem vedela, kaj se dogaja. Z možem sva najprej pogledala v njen gobček, ali se ji je kaj zataknilo, ampak nisva odkrila ničesar nenavadnega. Bala sva se, da je pojedla kakšno kost in da se ji je postavila pokonci, ampak sva hitro ugotovila, da mora biti težava drugje." Takšno stanje, en napad, je trajal kakšne pol minute, nato se je Roni umirila. Toda ni minilo dolgo, ko se je po nekaj minutah spet ponovilo. Ker nista vedela, kaj narediti, sta vedenje psičke posnela s telefonom in posnetek poslala veterinarki, ki jima je takoj pojasnila, da gre za povratno kihanje pri psu.

Povratno kihanje je lahko moteče, vendar na splošno ni škodljivo in običajno ne zahteva takojšnje zdravniške pomoči.

Roni občasno še vedno povratno kiha, včasih enkrat na mesec, včasih med napadom kihanja mine več mesecev. "Smo pa opazili, da je na morju, ko je bila več v vodi, kihala pogosteje," pove Danijela. Zdaj, ko vedo, da stanje ni nevarno, odreagirata po nasvetu veterinarke oz. ji prekrijeta smrček in težava običajno takoj izgine. "Enkrat je bila Roni v varstvu in smo pozabili povedati, kaj se lahko zgodi. In kot zanalašč je Roni dobila napad, in to celo ponoči, s čimer je iz postelje dvignila vso družino, ki se je prestrašeno spraševala, kaj naj naredi. Ko so me poklicali, sem jim pojasnila, da ni razloga za paniko, ampak verjamem, da izkušnja ni bila prijetna. Zato se mi zdi dobro, da se o tem pogovarjamo, da ljudje izvedo tudi za to zdravstveno tegobo, ki lahko doleti kateregakoli psa, ne glede na velikost, spol ali pasmo."

KAKO UKREPATI

Veterinarka Krenkerjeva svetuje, da v situaciji, ko ljubljenček doživi epizodo povratnega kihanja, ostanete mirni, mu nežno masirate grlo ali poskusite na kratko zapreti nosnici (dovolj je tudi le eno od njiju), da spodbudite požiranje. "Če postanejo epizode pogoste, dolgotrajne ali jih spremljajo drugi skrb vzbujajoči simptomi, je priporočljivo, da se posvetujete z veterinarjem za ustrezno oceno in navodila."