Rumena pentlja na povodcu psa običajno označuje, da je pes morda nevaren ali ima kakšne zdravstvene težave. To je signal drugim ljudem, da se takšnemu psu izognejo ali pristopijo z dodatno previdnostjo.
PREBERITE ŠE: IZPOVED LASTNICE JAZBEČARJA MAJE BENEDIČIČ, KI GA JE NAPADEL TROP PSOV
Če opazite psa z rumeno pentljo, je priporočljivo, da se mu izognete in pustite lastniku ali skrbniku, da vzpostavi stik, če bo imel ta namen.
Rumena pentlja se uporablja kot simbol za označevanje psov, ki so lahko agresivni, nervozni, plašni, bolni ali imajo druge posebne potrebe npr. tekom prevzgoje oz. potrebujejo dodatno previdnost. S tem se ustvarja pozitivna dinamika, kjer se lastniki zavedajo odgovornosti do svojih psov, hkrati pa drugi razumejo, da je treba pristopiti z dodatno previdnostjo. "Namen uporabe rumene pentlje je zagotoviti varnost in dobro počutje tako psa kot tudi drugih ljudi in živali v okolici. Če opazite psa z rumeno pentljo, je priporočljivo, da se mu izognete in pustite lastniku ali skrbniku, da vzpostavi stik, če bo imel ta namen," pojasni Karmen Grubelić in dodaja, da je omenjena praksa še posebej pomembna na javnih mestih, kjer se ljudje in psi pogosto srečujejo, na primer v parkih ali na sprehajalnih poteh.
"Žal pa je v Sloveniji ta praksa še vedno slabše vzpostavljena in se lastniki takšnih psov raje izogibajo okolju z veliko dražljaja, na katerega pes pretirano reagira in psa vozijo raje nekam na samotne kraje, kjer imata oba mir. Čeprav je to razumljivo, bi lahko večja ozaveščenost o uporabi rumene pentlje prispevala k boljši komunikaciji in razumevanju med lastniki psov ter drugimi ljudmi v skupnosti," je prepričana sogovornica.
Večja ozaveščenost o uporabi rumene pentlje bi prispevala k boljši komunikaciji in razumevanju med lastniki psov ter drugimi ljudmi v skupnosti.
Ideja o uporabi rumene oznake ali pentlje na povodcu psa izvira iz kampanje, imenovane "Yellow Dog Project" (Projekt rumenega psa), ki jo je leta 2012 začela švicarska trenerka psov Jo-Anne Tuft. Projekt je bil ustanovljen z namenom ozaveščanja javnosti o potrebah psov, ki imajo posebne zahteve, na primer, da so nevrotični, plašni, bolni, ali pa so imeli slabe izkušnje z drugimi psi ali ljudmi ter s tem tudi ustvariti varno okolje za pse s posebnimi potrebami in obenem izboljšati razumevanje med lastniki psov in drugimi člani skupnosti. "Mlajše generacije, ki bolj spremljajo družbena omrežja, bolj poznajo ta način sporočanja ali ga prakticirajo, vendar pa je pri starejših generacijah pomen te oznake še dokaj neznan," opaža veterinarka in strokovnjakinja za vedenje psov.
Po njenih besedah je izbor rumene barve za oznako psov s posebnimi potrebami pogosto povezan z vidljivostjo in prepoznavnostjo. Rumena barva je svetla in opazna, kar omogoča, da oznaka dobro izstopa in pritegne pozornost ljudi v okolici.
"V primeru vedenjskih težav pri psu, ki se kažejo skozi agresijo zaradi strahu, je priporočljivo čim prej poiskati strokovno pomoč" svetuje sogovornica, ki pravi, da se vedenjske težave mnogokrat razvijejo tudi iz zdravstvenih težav, ki niso bile nikoli vzročno naslovljene. "Pomembno je razumeti korenine težav in sprejeti individualen pristop, prilagojen potrebam in značaju posameznega psa. Ne obstaja en recept, ki deluje na vseh psih."
In kako naj odreagira lastnik, če se nekdo kljub oznaki približa psu? Grubelićeva odgovarja: "Najbolj učinkovit način je, da se s psom obrneš in hodiš v nasprotno smer, po kateri sta hodila in povečaš razdaljo med psom in dejavnikom, ki ga spravlja v stisko. Če vam oseba oziroma lastnik s psom še vedno sledi, na razdalji, vljudno prosiš, če lahko počaka, da se s psom varno umakneš."