Progasti gož iskal senco

Že leta letujem na otoku, veliko se potepam po odročnih mestih, a tako od blizu kače nikoli nisem videla, če sem jo sploh kdaj. Dobre tri metre od morja. Priznam, da mi ni bilo vseeno, a ker je bilo srečanje tako umirjeno, sem pomislila, da ne more biti nevarna. O tem sem se prepričala še istega dne, ko sem na spletni strani Zmije Hrvatske ugotovila, da gre za progastega goža (Elaphe quatuorlineata), največjo evropsko kačo, ki je nestrupena in človeku ni nevarna. In še to sem izvedela, da na Cresu živijo le nestrupene kače.

Gotovo poznate motiv kače iz pripovedk, ki pije mleko. To lastnost ljudsko izročilo pripisuje tudi progastemu gožu, ki naj bi sesal mleko pri kravi, zato je na Hrvaškem dobil ime kravosas. Vendar ta o pitju mleka ne drži, vse kače so namreč plenilke in si iščejo hrano v živalskem svetu. V Sloveniji na progastega goža naletimo le na ozkem obmorskem pasu, v naši bližini pa na obeh krakih severne jadranske obale, na hrvaškem in apeninskem oziroma italijanskem. Zraste do 260 cm, večinoma do 180 cm. Hrbtna stran odraslih je svetlorjava s štirimi temnejšimi vzdolžnimi progami. Temna senčna lisa, ki teče od očesa do ustnega kotička, je lahko zabrisana. Trebušna stran je večinoma rumenkasta, pogosto s posameznimi temnimi madeži predvsem na predelu repa. Mladiči so svetlosivi s 5 do 6 vzdolžnimi vrstami črnih lis. Obarvanost lahko v določenem okolju variira.

Mislila sem, da se kače ob mirovanju v naravi večinoma nastavljajo soncu, moja pa mi je zasedla senco ... Vendar si po besedah Griše Planinca iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica, ki se oglaša na Kačofon in ureja istoimensko spletno stran, ti plazilci v poletni pripeki precej pogosto iščejo senčno zavetje. So namreč ektotermne živali, ki svojo telesno temperaturo uravnavajo s pomočjo temperature okolice. Pri njem sem želela preveriti, katera srečanja s kačami na počitnicah ob jadranski obali in otokih so lahko nevarna. Edina strupena kača, na katero lahko naletimo ob slovenskem in hrvaškem morju, je modras (Vipera ammodytes), ob italijanski jadranski obali pa tudi laški gad (Vipera aspis). Sicer pa je najboljša obramba pred ugrizom na potikanjih po naravi, da gledamo, kod hodimo, smo obuti v debelejšo pohodno obutev, ki sega nad gležnje, in z rokami ne segamo v neznano.

Na mnogih jadranskih otokih strupenih kač oz. modrasov ni, z nekaterih južnodalmatinskih so izginile zato, ker so nanje še v času Avstro-Ogrske naselili indijske male munge (Herpestes javanicus) prav z namenom, da bi jih uničili. Najprej so jih prinesli na Mljet na začetku 20. stoletja. Sčasoma so se na otokih prerazmnožili, ker kač ni bilo dovolj, so začeli pleniti med drugimi malimi živalmi in pticami. Razlog, da so se na nekaterih otokih ponovno razmnožile strupene kače, je, da je lov na munge, ki jih prebivalci in lovci doživljajo kot nadlogo, dovoljen. Po doslej znanih podatkih, nam je povedal Griša Planinc, so modrase našli na teh jadranskih otokih: Sv. Marku, Krku, Pagu, Viru, Ugljanu, Pašmanu, Braču, Hvaru, Korčuli in Mljetu.

Sicer pa kača nikoli ne napade človeka, če je ne ogroža, zato velja biti med hojo po brezpotjih pozoren, da se ji lahko izognemo. Predvsem pa kač namerno ne poškodujmo, pustimo jim, da gredo svojo pot, in jih občudujmo.

Več o kačah v Sloveniji lahko izvemo na spletni strani Plazilci Slovenije - jih poznamo?