Rakava obolenja: Najbolj ogroženi so psi

Iz ljubljanskega živalskega vrta so pred dnevi sporočili, da so se zaradi rakavih obolenj morali posloviti od sibirskega tigra Vita in kapibare Stinkyja. Pri Vitu so novembra 2020 opazili spremembe v počutju in ga natančno pregledali. Zaradi redkega agresivnega tumorja so mu odstranili ledvico in vranico, a je bolezen napredovala do te mere, da so Vita morali evtanazirati. Kapibara Stinky pa je imel redko obliko raka slepega črevesa, ki je pri kapibarah izjemno pomemben del prebavne cevi, zato je bil kljub zdravljenju usoden. Stinky je bil najslavnejša kapibara v Sloveniji in verjetno edina, ki je obvladala agility (premagovanje različnih ovir).

V ZOO Ljubljana so pojasnili, da tako kot ljudje tudi živali lahko zbolijo za rakom. »Življenjska doba živali v živalskih vrtovih je višja v primerjavi z življenjsko dobo v naravi, zato je tudi pojavljanje rakavih obolenj višje. Podobno je tudi pri ljudeh, ki povprečno dosegamo višjo starost kot v preteklosti,« so zapisali v sporočilu za javnost. V desetih letih je zaradi tumorja poginilo 4 odstotke živali. »Obolevale so dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci,« so še dodali.

PREBERITE ŠE: TUDI HIŠNE LJUBLJENČKE LAHKO ZAVARUJEMO

Ko zboli pes ali maček

Bolj ogroženi so psi, saj kar 50 odstotkov vseh psov umre za rakom. 

V Bolnici za živali Postojna velik delež svojega dela posvečajo zdravljenju živali, ki so obolele za rakom. Povprašali smo jih, za kakšnimi vrstami rakavih obolenj zbolijo hišni ljubljenčki (psi in mački) ter kako poteka samo zdravljenje.

Različnih vrst rakavih obolenj pri psih in mačkih je okoli 500 vrst, podobno kot pri ljudeh, nam je pojasnil prof. dr. Janoš Butinar. Bolj ogroženi so predvsem psi, saj kar 50 odstotkov vseh psov umre za rakom. Mačk za rakavimi obolenji umre od 35 do 40 odstotkov. Na pojav rakavih obolenj vpliva predvsem osebna in družinska predispozicija, določeni raki pa so povezani samo z določenimi pasmami. Manj vpliva sam slog življenja, čeprav je lahko rakavo obolenje tudi posledica tega, na primer življenja s kadilci, dodaj dr. Janoš Butinar.

Pot do diagnoze bolezni je trnova, vztraja Butinar. »Zelo pomembno je, da so osebni veterinarji izobraženi v onkologiji in lahko pravočasno postavijo sum, opravijo osnovni del diagnostike in nato napotijo v specializirane ustanove ter po končanem zdravljenju pomagajo spremljati pacienta,« pojasnjuje. Osnovne diagnostike pa so odvzem anamneze (zgodovine dogajanj), klinični pregled, pregled krvi in napredna slikovna diagnostika (CT, MRI), endoskopija ter odvzem vzorcev za citopatološke in histopatološke preiskave.

3 stebri zdravljenja

Veterinarji prepogosto podcenijo željo lastnikov za zdravljenje in sklepajo, da se lastniki ne bodo odločili za kompleksna in draga zdravljenja.

Zdravljenje je sestavljeno iz treh stebrov, našteva Butinar. »Kirurško, radioterapija in ostali načini zdravljenja (kemoterapija, imunoterapija ipd.). Pri živalih, enako kot pri ljudeh, kirurško zdravljenje prispeva 45 odstotkov uspeha, radioterapija 45 odstotkov uspeha in ostala zdravljenja skupaj 10 odstotkov uspeha,« nadaljuje. V Bolnici za živali Postojna hišnemu ljubljenčku nudijo multimodalni pristop zdravljenja raka in se uvrščajo med zgolj 20 ustanov v Evropi, ki nudijo radioterapijo.

»Uspeh zdravljenja je najbolj odvisen od vrste raka, časa odkritja (pozni stadiji dajejo manjše upanje), usposobljenosti ustanove in strokovnjakov, opreme in želje lastnikov za zdravljenje,« pojasnjuje dr. Janoš Butinar. Pri tem izpostavlja, da veterinarji prepogosto podcenijo željo lastnikov za zdravljenje in sklepajo, da se lastniki ne bodo odločili za kompleksna in draga zdravljenja. »To je zmota. Potrebujejo le prave informacije o načinih zdravljenja, prognozah in strokovno ter psihološko podporo,« še zaključuje Butinar.