Slovenski risi uporabljajo gozdne ceste kot svoj facebook

Slovenski raziskovalci z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Gozdarskega inštituta Slovenije so v sodelovanju z ameriškimi biologi šest zim sledili stopinjam risov v snegu in analizirali označevanje njihovega teritorija v dinarskih gozdovih. Rezultate so objavili v obliki dveh člankov v mednarodnih znanstvenih revijah Mammalian Biology in Behavioral Ecology and Sociobiology.

Evrazijski ris je teritorialna vrsta, vendar se teritorialno vedenje izrazi le v odnosu z živalmi istega spola. Vsak samec svoj teritorij brani pred drugimi samci in enako vsaka risinja s svojega teritorija prežene druge samice.

Nasprotno pa se samec in samica medsebojno tolerirata in si delita isti teritorij, enkrat letno pa tudi parita. S takšnim teritorialnim sistemom risi sami regulirajo svojo številčnost in na ta način preprečujejo, da bi njihovo število naraslo do te mere, da bi zmanjkalo njihovega glavnega plena - srnjadi.

"Danes bi temu rekli, da risi s teritorialnostjo zagotavljajo trajnostno rabo svojega plena. Da lahko takšen teritorialni sistem deluje, pa se morajo risi med seboj sporazumevati in si izmenjevati informacije, kateri teritoriji so že zasedeni, kateri pa so še prosti," so sporočili z biotehniške fakultete.

Uspešno komuniciranje je pomembno tudi v času parjenja, saj omogoča, da se samec in samica najdeta znotraj svojega velikega teritorija. Ta pri risih v Sloveniji v povprečju meri 21.500 hektarjev. Najpomembnejši način komuniciranja so vonjalna sporočila, ki jih risi puščajo v naravi v obliki markiranja z urinom ter drgnjenja z lici ob različne predmete, podobno kot to počno mnoge druge vrste iz družine mačk, vključno z domačo mačko.

Nova raziskava je odkrila, da risi teh sporočil v naravi ne puščajo naključno, ampak tarčno izbirajo tista mesta, kjer so sporočila bolj obstojna in kjer je večja verjetnost, da bodo na njih naleteli drugi risi. Tako najraje označujejo mlade iglavce, ki bolje obdržijo vonj. Radi uporabljajo tudi previsne skale, saj so te bolje zavarovane pred padavinami. Opazili so tudi, da samci teritorij označujejo osemkrat pogosteje kot samice.

Še bolj presenetljiva pa je bila za raziskovalce ugotovitev, da risi obeh spolov močno povečajo frekvenco markiranja, ko pridejo na gozdno cesto. Tam v povprečju pustijo sporočilo vsakih 90 metrov. Miha Krofel, ki je vodil raziskavo, je povedal, da so to do zdaj najvišje znane frekvence markiranja pri mačkah na svetu. "Radi se pošalimo, da naši risi ceste uporabljajo kot neke vrste oglasne deske ali facebook strani," je dodal Krofel.

Ker risi za premike redno uporabljajo gozdne ceste, raziskovalci menijo, da markiranje na cestah olajša njihovo komuniciranje. Poznavanje mest, ki jih risi označujejo, bo strokovnjakom pomagalo pri spremljanju populacije te največje evropske mačke, ki pa je pri nas danes močno ogrožena zaradi parjenja v sorodstvu.

S pomočjo doselitve risov iz Karpatov bodo lovci in strokovnjaki v naslednjih sedmih letih poskušali preprečiti izumrtje risje populacije v okviru novega evropskega projekta Life Lynx. Raziskavo sta s finančno podporo omogočili Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in EU.