Srčna glista: Nevarnost, ki jo prenašajo komarji

Zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja ta parazit, je ključnega pomena, da lastniki psov razumejo simptome, preprečevanje in možnosti zdravljenja, da bi lahko učinkovito zaščitili svoje ljubljenčke. 

Obolenje je 10 x bolj pogosto pri psih kot pri mačkah.

O srčni glisti nam je več povedala Natalija Hercog Gerbec, dr. vet. med., vodja Veterinarskega centra PIKA. Sogovornica je razložila, da je povzročitelj te bolezni nitast parazit, ki mu pravimo Dirofilaria immmitis. Odrasel parazit se naseli v srce in velike pljučne žile. Podoben je »špagetu« in je lahko velik tudi do 35 cm. Dirofilarioza se prenaša le s piki različnih vrst okuženih komarjev in ne z direktnim prenosom s psa na psa ali človeka. Zbolijo torej psi, mačke mnogo redkeje. Za boleznijo pa lahko izjemoma zboli tudi človek, vendar se bolezen kaže v blažji obliki. Natalija Hercog Gerbec še pojasni, da je bolezen razširjena po celem Sredozemlju (slovenska Istra, Hrvaška, Italija, Španija, Francija, Portugalska ...).  V celinskih delih Slovenije bolezni ni, kljub temu da lahko tigraste komarje srečamo tudi v notranjosti.

Razvojni krog zajedavca

Komarji so vmesni gostitelji in se okužijo z razvojno obliko (larvo), ko se hranijo s krvjo na okuženem psu ali mački. Nadaljnji razvoj je odvisen od temperature, v samem komarju pa se razvijejo tri stopnje razvojnih oblik. »Larvalna oblika L3 je tista, ki jo okužen komar ob vbodu vnese v telo gostitelja - psa. Razvojne oblike ostanejo na koži, področju vboda komarja dva do tri mesece, nato pa vstopijo v krvni  obtok in potujejo do srca in pljučne arterije. Tam ostanejo in zaključijo svoj razvojni krog do odrasle srčne gliste. Ko odrasla srčna glista doseže spolni razvoj, začne izločati mikrofilarije, ki krožijo po krvi in čakajo na vbod vmesnega gostitelja. Celoten razvojni krog parazita traja 6- 7 mesecev, mikrofilarije pa lahko krožijo po krvi kar 2 leti in so sposobne okužiti komarja.«

Klinični znaki

Prvi znaki bolezni se pojavijo 5-7 mesecev po okužbi.

Sogovornica pojasni, da se lahko prvi klinični znaki bolezni pojavijo 5-7 mesecev po okužbi in so različni ter odvisni od števila zajedavcev (1-200), velikosti gostitelja (velikosti srca in večjih žil), vrste gostitelja (mačka, pes), imunskega sistema itd. Obolenje je desetkrat bolj pogosto pri psih kot pri mačkah. Pri nekaterih obolelih ni vidnih znakov bolezni, pri drugih pa se lahko pojavijo: utrujenost, kašljanje, hujšanje, neješčnost, bruhanje, slabokrvnost, nabiranje tekočine v pljučih in trebušni votlini, pohitreno dihanje zaradi vnetja pljuč, popuščanje oziroma odpovedovanje srca, popuščanje ledvic in jeter … 

Mačke niso tipičen gostitelj

Bolezen je razširjena po celem Sredozemlju (slovenska Istra, Hrvaška, Italija, Španija, Francija, Portugalska ...). V celinskih delih Slovenije bolezni ni, kljub temu da lahko tigraste komarje srečamo tudi v notranjosti.

Vodja veterinarskega centra v nadaljevanju pojasni, da pri večini mačk (približno 90 %), kljub okužbi ne pride do razvoja odrasle srčne gliste. Zaradi tega je pogostost okužbe pri mačkah desetkrat nižja v primerjavi s pogostostjo okužbe pri psih v istem geografskem območju. Če pride do okužbe, je število odraslih parazitov manjše kot pri psih (običajno tri srčne gliste ali manj), vendar se mačji imunski sistem bolj intenzivno odzove na okužbo s hujšimi žilnimi in pljučnimi spremembami. »Pri mačkah ni blage okužbe, le ena sama srčna glista lahko povzroči hudo obolenje in celo smrt, izjemoma nekatere mačke ne kažejo nobenih kliničnih znakov.«

Odkrivanje bolezni

»Diagnostika bolezni je zahtevna in zajema več korakov, in sicer splošni klinični pregled, hitri krvni test (Idexx SNAP 4Dx Test), ki v krvi zazna  antigene (proteine) parazita. Velja za presejalni test, kjer dobimo rezultat v 10 min, pregled krvi - iz kapljice krvi naredimo krvni razmaz ter pod mikroskopom iščemo razvojne oblike parazita (mikrofilarije) ter rentgensko slikanje prsnega koša in ultrazvok srca z EKG-jem.«

Kako zdravimo?

Pri hudih kliničnih znakih je smrtnost kar 40-60 %.

Po besedah strokovnjakinje je zdravljenje zelo zahtevno in je lahko povezano z zapleti. »Pri zdravljenju bolezni namreč uporabimo zdravila, ki uničijo odrasle parazite. Ti odmrejo in lahko sprožijo številne stranske učinke in hud vnetni odziv organizma. Zdravljenje zato razdelimo v več delov, da ne uničimo vseh srčnih glist na enkrat. Da preprečimo stranske učinke zdravljenja, je obvezno strogo mirovanje psa vsaj 1 mesec. Pred zdravljenjem običajno naredimo tudi nekatere druge diagnostične teste, da ocenimo splošno zdravstveno stanje psa. Če je tveganje večje od koristi, se za zdravljenje včasih ne odločimo, na primer pri zelo starih psih, psih s kakšno drugo smrtno boleznijo, pri tistih z zelo blago okužbo.« V vseh primerih dobijo psi tudi terapijo proti mikrofilarijam in po potrebi podporno terapijo.

Pri psih, kjer je prisotno veliko število nitastih parazitov, le-te ponekod odstranijo s kirurškim posegom iz organizma. Izid zdravljenja je odvisen od resnosti kliničnih znakov. Pri hudih kliničnih znakih je smrtnost kar 40-60 %.

PREBERITE ŠE: CEPLJENJE MAČK IN PSOV (VIDEO)

Skrb za preventivo

Različni naravni pripravki, ki bazirajo na eteričnih oljih in podobnem, imajo le blag odganjalni učinek in nikakor niso dovolj. 

Ker je zdravljenje zelo zapleteno, je mnogo lažje in varnejše izvajati preventivo, zlasti pred odhodom na morje in po prihodu domov. Nasvet sogovornice je, da preden se odpravimo na morje, uporabimo sredstva proti klopom in bolham, ki imajo dodan peremtrin, ki odganja komarje in druge insekte. Po prihodu domov oz. na 1 mesec pa dajemo pripravke, ki bodo takoj uničili razvojne oblike parazita, preden se le te naselijo v srce in se dokončno razvijejo. Ti antiparazitiki so lahko v obliki tablet ali ampul in naj vsebujejo učinkovine, kot so milbemicin, moksidectim, selamectin itd. »Glede na to, da se sezona bolh, klopov in srčne gliste prepleta, pa je najbolje, da izberemo preparat, ki pokrije vse parazite hkrati  in psa varno zaščiti v celoti, ki ga damo takoj po prihodu domov. Različni naravni pripravki, ki bazirajo na eteričnih oljih in podobnem, imajo le blag odganjalni učinek in nikakor niso dovolj. Če pa se pes rad kopa, pa se tudi hitro odstranjujejo z dlake.« Kot preventivni ukrep lahko upoštevamo tudi to, da se izogibamo sprehodom zvečer in ponoči, ko so komarji bolj aktivni, mačk pa v večernih in nočnih urah ne spuščamo ven.

Redki prenosi na človeka

Srčna glista pa ni nevarna le za naše živali, ampak lahko okužen komar v redkih primerih prenese zajedavca tudi na nas. Pri posameznikih pride do potovanja razvojnih oblik zajedavca (mikrofilarij) po organizmu. Največkrat se naselijo v pljučih, kjer povzročajo poškodbe pljučnega tkiva v velikosti kovanca, kar se vidi tudi na rentgenski sliki. Možni znaki bolezni pri človeku pa so kašljanje in bolečina v prsih.