Okoljevarstveniki pričakujejo, da se bo populacija ježev v desetih letih zmanjšala do 50 odstotkov.

Okoljevarstveniki poročajo o drastičnem zmanjšanju populacije avtohtonih ježev v zahodni Evropi in opozarjajo, da bo reševanje te vrste sesalcev pred izumrtjem velik izziv. V enem od francoskih zavetišč so ježe označili za "polarne medvede na naših vrtovih", s čimer so poudarili vpliv podnebnih sprememb na njihove zmožnosti iskanja hrane.

Februarja 2021 je britanska naravovarstvena skupina poročala, da se je v zadnjih dveh desetletjih populacija ježev na lokalnem podeželju v povprečju zmanjšala za 8,3 odstotka letno, zaradi česar so bili ježi uvrščeni na seznam vrst, ki bi jim lahko grozilo izumrtje, poroča nemški spletni portal Deutsche Welle.

Ježi lahko v eni noči premagajo razdalje tudi do osem kilometrov.

Razlogov za upadanje števila ježev je več. Carsten Schiller, ki vodi nemško naravovarstveno skupino Pro Igel, med glavne vzroke uvršča uničevanje njihovih naravnih habitatov, predvsem zaradi širjenja monokulturnega kmetovanja, urbanizacije in uporabe insekticidov.

"Glede na uničevanje naravnih habitatov zaradi človekovih dejavnosti, vključno z zatesnitvijo tal, pričakujemo, da se bo populacija ježev v desetih letih zmanjšala do 50 odstotkov," opozarja Schiller.

Zatesnitev tal pomeni, da se porozno zemljo zatesni, na primer s polaganjem betona, kar številnim živalskim vrstam onemogoči dostop do hrane v tleh. Na tla vpliva tudi suša, saj jih utrdi, zaradi česar se žuželke, s katerimi se ježi hranijo, umaknejo globlje v zemljo, je dejala ustanoviteljica nemškega neprofitnega združenja Netzwerk Igel Monika Thomas. Velik problem predstavlja tudi uporaba pesticidov.

Zahodnoevropski ali navadni jež, ki na Zemlji živi že skoraj 60 milijonov let, se uvršča med najstarejše živeče sesalce.

Evropska avtohtona vrsta Erinaceus europaeus, znana tudi kot zahodnoevropski ali navadni jež, na Zemlji sicer živi že skoraj 60 milijonov let, kar ga uvršča med najstarejše živeče sesalce. Kadar hrane primanjkuje, se ježi selijo z enega območja na drugo in lahko v eni noči premagajo razdalje tudi do osem kilometrov. Vendar pa so pri tem izpostavljeni še več nevarnostim, kot so promet, psi in človeška hrana, ki jim v velikih količinah lahko prav tako škoduje, navaja Deutsche Welle.

Okoljevarstveniki opozarjajo tudi na pomanjkljive statistične podatke glede avtohtonih divjih živali, zaradi česar je gibanje števila ježev na določenem območju težko spremljati, oceniti njihovo ogroženost in sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo zaščito.