Taiji Tokuhisa in njegovi štirinožci: Psi ne poznajo obsojanja

»Haja je bila naš prvi pes in kot alfa samica nam je pri nekaterih stvareh povzročala kar velike izzive. Imela je močan karakter, bila je neustrašna, zaščitniška, in ko je prišlo do hranjenja, ni hotela nikogar v svoji bližini,« začne pripovedovati Taiji, a hkrati doda, da se je od nje ogromno naučil. »To znanje sem nato prenašal na vse nadaljnje kužke.«

Foto: Taiji Tokuhisa

Prijazna in igriva Pina

Po Haji mu je družbo delala zlata prinašalka Pina, ki je bila karakterno precej drugačna od nje. Bila je izredno poslušna, ubogljiva, igriva in prijazna do vseh kužkov ter ljudi. »Nekoč, ko sva bila na sprehodu, se je mimo naju pripeljala kolona poročnih vozil. Avtomobili so imeli na stranskih ogledalih privezane živobarvne balone, ki so igrivo plapolali. Pina je to razumela kot znak za igro in se pognala za njimi, jaz pa je nisem mogel priklicati, še manj pa ujeti! Na srečo se je vse dobro končalo in po kakšnih 500 m neuspešnega lovljenja se je Pina izza vogala naslednje ulice vrnila super vesela in z migetajočim repom,« se Taiji danes z nasmehom spominja tistega dne.

Z Ano je prišla še Asha

Ko je sogovornik spoznal Ano, danes njegovo ženo, je imela doma Asho. Tudi Asha je bila pasme zlati prinašalec, vendar sta se s Pino le nekajkrat srečali na sprehodu, še preden sta Taiji in Ana postala par. »Imela je neomejeno količino energije, tako da se ni nikoli naveličala gibanja v naravi. Oboževala je sneg, morje, reke, ne glede na letni čas, tako da je pogosto šla plavat tudi v ledeno vodo sredi zime. Včasih je tekla okoli nas, ravno dovolj daleč, da je nismo mogli prijeti in pripeti. Pri tem smo izgubili veliko živcev, saj je ni nikoli premamila niti hrana ali kakšen slasten priboljšek. Moral sem vložiti precej truda in energije v njeno vzgojo, da je postala poslušna glede tega,« iskreno prizna voditelj.

Asha je dočakala trinajst let. Bila je v vrhunski kondiciji, saj je bila do konca svojega življenja živahna, gibčna, igriva in vitalna. »Vse dokler se niso nenadoma pojavili epileptični napadi,« z žalostjo pove Taiji in nadaljuje: »To je bil za naju z Ano šok. Naredila sva vse, da bi ji pomagala, in skušala z veterinarji ter specialisti najti rešitve, a na žalost se je konec bližal. Hvaležna sva veterinarki Nataliji Hercog, ki nama je v času iskanja vzrokov svetovala CBD kapljice za Asho. Te so ji povrnile veselje do življenja, ji ponovno povrnile gibčnost in ji dale moč, tako da smo zaradi njih lahko preživeli še en čudovit in nepozaben mesec skupaj, preden se je za vedno poslovila.« Taiji prizna, da se je posloviti od kužka zares težko.

Foto: Taiji Tokuhisa

Dobrodošel, Čin

Nekaj mesecev po Ashinem slovesu sta se z Ano odločila, da pripeljeta v svoj dom novega ljubljenčka. Ko sta ugotovila, kako zelo priljubljeni so postali rodovniški pasji ljubljenčki med epidemijo v Sloveniji, zaradi česar je povpraševanje presegalo ponudbo, sta se pozanimala, kako je s psi v zavetiščih. »Ampak je bila tudi v zavetiščih zelo podobna situacija. Kužkov skoraj ni bilo. Nato sem v Facebook skupini Iščem dom opazil oglas za leglo mešančkov v Ljubljani in takoj, ko sem jih šel pogledat, mi je Čin ukradel srce. Ana je bila medtem na poslovni poti v tujini in ni vedela, da se najina želja uresničuje in da bo kmalu najin dom poln pasjih dogodivščin. Tako je bilo perfektno presenečenje! S Činom sva jo pričakala na letališču, ko se je vrnila, in vsi trije smo bili zelo ganjeni in presrečni.«

Premagal je strah pred napadom

Čin je zelo bister kuža in se zelo hitro uči. »Smo pa morali precej truda vložiti v socializacijo, saj ga je pri starosti štirih mesecev napadel odrasel večji pes in ga pogrizel po licu, med begom pred njim pa si je še precej poškodoval kost v sprednji tački. Ko je doživel ta napad, je bil res v smrtnem strahu. Travma je bila tako velika, da se je po tistem napadu dobesedno bal vsake sence, vsakega šuma in premika, ko je bil zunaj. V pasji šoli Naraven pes smo to travmo rešili in brez pomoči Tjaše Kovač bi bil Čin verjetno še danes zaznamovan,« je prepričan Taiji. Tjaša je pomagala tudi pri tem, da je kuža lepo sprejel njuno novorojenko. »V petih dneh ga je pripravila na hčerkin prihod. Malo po rojstvu, ko sta bili Ana in Julija Aiko še v porodnišnici, sem Čina odpeljal k njej. Prinesel sem ji tetra brisačko z vonjem hčerke, Tjaša pa je potem z imitiranjem dojenčka, ovitega v tetra brisačo in predvajanjem dojenčkovega joka Čina postopoma privajala na novo situacijo. Prav tako ga je odvračala od radovednega siljenja v dojenčico in v njen prostor. Naučila ga je ostati miren ne glede na obnašanje dojenčka, kar je zelo pomembno.«

Psi so hvaležna bitja

Taiji je prepričan, da so psi zagotovo naši najboljši prijatelji, prav tako jih občuduje zaradi njihove neverjetne zvestobe. »So bitja, ki nenehno dajejo in so hvaležna za vsako malenkost ter za vsako pozornost, ki jo dobijo, pa naj bo še tako majhna. Psi ne poznajo obsojanja, veseli so in odpuščajo vsak dan znova ter nas imajo neskončno radi. Ljudje bi se morali v marsičem zgledovati po njih in svet bi bil zagotovo lepši. Vem, da vse zveni kot oguljena fraza, ampak v to verjamem zaradi vseh svojih izkušenj s kužki. Prav vsakega kosmatinca v življenju si bom zapomnil in imel nanj prekrasne spomine. Vsak od njih mi je dal ogromno in se zapisal v del mojega srca. Verjamem, da tudi jaz njim.«