Pasji kremplji so podobni našim nohtom – neprestano rastejo, zato jih moramo redno pregledovati in po potrebi tudi krajšati.

Večji in težji psi, ki se veliko gibljejo po asfaltu in drugih grobih površinah, si kremplje z brušenjem krajšajo kar sami. Nekoliko več pozornosti pa moramo nameniti manjšim in manj aktivnim psom, ki večino časa preživijo v stanovanju in imajo zaradi manjše obrabe posledično tudi daljše kremplje – tem moramo kremplje krajšati mi ali pa opravilo prepustiti strokovnjaku.

Če pozabimo na redno striženje krempljev, ti lahko ljubljenčku povzročijo vrsto težav. Lahko se vraščajo v blazinice, se polomijo in zakrvavijo.

V nadaljevanju izpostavljamo tri pomembna dejstva o pasjih krempljih:

• pretirano lizanje šap lahko pomeni, da so kremplji predolgi – če opazite, da se kosmatinec neprestano ali bistveno pogosteje kot sicer liže po tačkah, je to lahko znak neprijetnega občutka ali celo bolečin. Znak, da so kremplji predolgi, je tudi ta, da se kremplji pri hoji dotikajo tal – če torej ob hoji psa zaslišimo zvok krempljev, ki udarjajo ob tla, je to znak, da jih je treba skrajšati.
• kremplje krajšamo po potrebi, približno na 3 do 4 tedne – če se opravila lotevamo prvič, delo raje prepustimo pasjemu frizerju ali veterinarju. Sicer pa psa na krajšanje krempljev navajamo od majhnega. Krempelj odstrižemo v eni potezi, in sicer vsakič odstrižemo le nekaj milimetrov, pri tem pa pazimo, da ne zarežemo v mehek notranji del, po katerem potekajo žile in živci. Če pri tem pride do krvavitve, si pomagamo s posebnim sredstvom za zaustavitev krvavitve, če tega nimamo pri roki, lahko uporabimo tudi koruzni škrob ali moko oz. pritiskamo na rano, dokler se krvavitev ne ustavi. Kremplje po striženju zgladimo s pilo.
• predolgi kremplji lahko vodijo v resne zdravstvene težave – predvsem ovirajo hojo in dolgoročno lahko privedejo do nelagodja v sklepih ter deformacije tačk. Če se kremplji začnejo vraščati v blazinice, povzročijo vnetja in rane, lahko pa se tudi odlomijo ali razcepijo, kar je za psa še posebej boleče – v takem primeru je treba obiskati veterinarja.

Opravila se lotimo, ko je pes umirjen in pri volji. Na striženje ga navajamo postopoma, brez prisile, da bo postopek zanj in za nas čim manj stresen. Če pes med striženjem postane nemiren, delo prekinemo in nadaljujemo, ko se umiri. Po opravljeni nalogi ga pohvalimo in nagradimo.