Debelost lahko pri hišnih ljubljenčkih bistveno vpliva na kvaliteto njihovega življenja, saj so psi s prekomerno telesno maso bolj nagnjeni k razvoju drugih bolezni, kot so denimo sladkorna bolezen, ortopedske težave, kardiorespiratorne težave, pogostejši je razvoj rakavih obolenj. Dokazano je tudi, da imajo psi s povečano telesno maso v povprečju krajšo življenjsko dobo kot psi, ki imajo idealno telesno težo.
PREBERITE ŠE: TO JE RAZLOG, ZAKAJ PSOM NE SMEMO DOVOLITI, DA POLIŽEJO PRAZNIČNE KROŽNIKE
Ana Gotvajn, dr. vet. med. in Breda Jakovac Strajn, dr. vet. med. menita, da se lastniki psov obstoja same težave oziroma njene resnosti in posledic, ki jih lahko povzroči debelost, pogosto sploh ne zavedajo. Prepričani sta, da ga v želji, da bi svojemu kosmatincu zagotovili kar največ in čim bolje skrbeli zanj, hranijo s (pre)obilnimi obroki, ali pa psa med posameznimi obroki prekomerno hranijo z ostanki človeške hrane ali raznimi priboljški, pri čemer njihovega doprinosa kalorij ne upoštevajo. "Še posebej je to treba upoštevati pri pasmah, ki so nekoliko bolj nagnjene k debelosti, kot so denimo mops, beagle, zlati prinašalec in labradorec. S preobilnim vnosom kalorij psu tako nikakor ne koristimo, prav nasprotno – lahko mu celo zelo škodimo. Zato je pomembno, da prilagodimo obrok glede na potrebe psa in pri tem upoštevamo starost, fiziološko obdobje, fizično aktivnost ter njegovo zdravstveno stanje. Tudi z vidika preprečevanja debelosti ter pravočasnega ukrepanja se priporoča redno spremljanje telesne mase živali."
Sogovornici pojasnita, kaj se zgodi, ko pes poje svoj obrok. Takrat so koščki hrane v ustni votlini podvrženi mehanični razgradnji z žvečenjem. Prav tako se delčki hrane v ustni votlini prepojijo s slino, ki vsebuje encim α-amilazo, ki povzroči razgraditev ogljikovih hidratov do krajših fragmentov. "Ker se hrana v ustni votlini zadržuje relativno kratek čas, je tudi sam vpliv delovanja omenjenega encima v slini sorazmerno kratkotrajen. Nato prežvečena hrana, prepojena s slino, po požiralniku pripotuje v želodec, kjer sčasoma amilaza iz sline, ki je po svoji kemijski zgradbi beljakovina, izgubi svojo sposobnost razgradnje ogljikovih hidratov predvsem zaradi nizke vrednosti pH želodčne vsebine ter vpliva encima pepsinogen v želodcu, ki je po aktivaciji v aktivno obliko encima pepsin, potreben za razgradnjo beljakovin zaužite hrane."
Dodata še, da se razgradnja ogljikovih hidratov in beljakovin nadaljuje vzdolž prebavnega trakta tudi v tankem črevesju, v dvanajstniku, kjer se začne dejanska razgradnja maščob. "V dvanajstniku sta prisotna pankreasni in črevesni sok, ki vsebujeta encime za razgradnjo hranilnih snovi. Žolč, ki se steka v dvanajstnik iz jeter, sicer prebavnih encimov ne vsebuje, s prisotnostjo žolčnih kislin pa omogoča učinkovitejšo prebavo maščob z zmanjševanjem površinske napetosti maščob, s čimer se poveča površina, na katero lahko delujejo encimi. Prisotnost žolča je potrebna tudi za aktivacijo pankreasne lipaze v pankreasnem soku – aktivacijo encima, ki razgrajuje maščobe. Poleg tega žolčne kisline sodelujejo tudi pri sami resorpciji maščob, holesterola in vitaminov, topnih v maščobah. Tako se sama razgradnja hranilnih snovi, natančneje ogljikovih hidratov, v omejenem obsegu res začne v ustni votlini psa, prevladujoči procesi razgradnje hranilnih snovi pa potekajo v želodcu, kjer se razgrajujejo ogljikovi hidrati in predvsem beljakovine, ter v tankem črevesju, kjer se poleg nadaljevanja razgradnje ogljikovih hidratov in beljakovin, začne tudi razgradnja maščob,« opisuje Nina Čebulj-Kadunc v priročniku Fiziologija domačih živali.
Vedno bodite previdni in ne puščajte hrane brez nadzora, da je pes ne bi vzel z mize ali pulta. Prav tako gostom pojasnite, da vašega kosmatinca ne smejo hraniti oz. se prepričajte, da so obveščeni o omejitvah, s čimer boste preprečili nenamerno hranjenje. Če sumite, da je vaš pes zaužil kaj škodljivega, za nasvet povprašajte veterinarja, ki bo ocenil resnost situacije. Še posebej bodite pozorni, če boste videli, da je kuža pojedel čokolado (vsebuje teobromin, ki je strupen za pse), rozine, oreščke, preveč čebule ali česna, preveč mastnih živil ali nevarne piščančje kosti, ki se lahko zataknejo v požiralniku, poškodujejo dlesni ali povzročijo črevesno zamašitev.