V ljubljanskem živalskem vrtu za občutljive živali skrbijo z ogrevanjem prostorov

V ljubljanskem živalskem vrtu živali iz zmernega geografskega pasu že jeseni hranijo z bolj kalorično hrano in čez celo leto skrbijo za dobro splošno oskrbo, da živali v zimo vstopijo v dobri kondiciji. "Pridobljena zaloga maščobe in kvalitetna zimska dlaka jih obvaruje v hladnih dneh," je pojasnila Hrovatinova.

Tujerodne živali, ki naravno živijo v toplih krajih, čez zimo po navedbah Hrovatinove bivajo v notranjih ogrevanih prostorih vrta. "Večja težava je s stoječo pitno vodo, ki v posodah zamrzne. Stalno jo je potrebno preverjati, odtajevati in dolivati svežo vodo," je dejala. Opozorila je, da mraz lahko škodi živalim, ki zimo otrple prezimijo, kot so denimo plazilci in žuželke.

V naravi se nižje temperature običajno počasi "priplazijo" in živali se lahko umaknejo v zavetja razpok ali se zakopljejo, preden nastopijo temperature pod lediščem, je pojasnila in izpostavila, da se tudi take živali nahajajo v nadzorovanih ogrevanih notranjih prostorih.

Živalim, ki so genetsko bolj prilagojene na nižje temperature, zraste gostejša dlaka. Ta jim omogoča učinkovitejšo izolacijo ali pa učinkoviteje kopičijo maščobne zaloge v telesu. To so denimo dvogrbe kamele, ki svoj kratkodlaki poletni videz zelo spremenijo, volkovi, medvedi, jeleni, damjaki in druge. Tudi kravi, volu in kozam po besedah Hrovatinove zrase pozimi daljša dlaka.

Čeprav bodo v tem mrazu nekatere živali zaprte v notranjih ogrevanih prostorih, bodo po navedbah Hrovatinove vseeno vidne obiskovalcem: "To so slon, žirafe, šimpanzi, sajmiri, surikate. Zebra, antilope in gepardi bodo v zunanjih prostorih, imeli pa bodo na voljo ogrevane prostore, kamor se po potrebi lahko umaknejo".

Nekatere živali, kot so volkovi, sibirski tigri, kozorogi, damjaki, mačje pande, ki naravno prebivajo v okolju z nižjimi temperaturami, imajo v ogradah zavetja s suho podlago. V primeru, da so starejše, pa v živalskem vrtu za njih poskrbijo z dodatno oskrbo, ki jo prilagodijo posamezni živali.

Živali, ki so navajene na tople kraje, denimo žirafa, pa zaradi oblike telesa in razporeditve žil tik pod kožo hitro izgubljajo telesno toploto. Zato v živalskemvrtu zimo preživijo v ogrevanem žirafnjaku, ob lepem vremenu pa se krajši čas nahajajo tudi v zunanjem delu ograde.

Kar zadeva prehrano v teh mrzlih dneh je Hrovatinova izpostavila, da so se živali na zimo pripravile že pozno poleti in jeseni: "To jim omogočimo z večjo količino hrane, na primer briketov pri rastlinojedih živalih, ali bolj kalorično hrano, kot so oreščki, suho sadje, mastno meso pri medvedih. Tako medvedi v zimskem času najmanj jedo, saj energijo dobijo na račun shranjene maščobe, ki so jo pridobili jeseni."

Pri kvakačih in štorkljah pa opažajo v mrzlih dneh večjo ješčnost, zato jim povečajo obroke rib, pomembno je tudi, da prinašajo več obrokov dnevno, ker takšna hrana hitro zmrzne. Ostalim živalim, ki so čez zimo v notranjih prostorih, pa se jedilnik tekom leta ne spreminja zaradi zunanjih temperatur, je še dodala Hrovatinova.