"V tem trenutku so združeni trije zelo neugodni dejavniki, ki ustvarjajo zelo težke pogoje za prostoživeče živali oziroma divjad. Gre za kombinacijo globokega snega in zelo nizkih temperatur, hkrati se to dogaja ravno v obdobju proti koncu zime, ko so živali večino svojih maščobnih zalog že porabile, zaradi česar je zelo pomembno, da ne porabljajo dodatne energije za beg, za izogibanje človeku," je za STA pojasnil Potočnik z ljubljanske biotehniške fakultete.

Ljudje bomo za živali po njegovih besedah največ naredili, če bomo v gozdovih, ali na mestih, kjer se prostoživeče živali zadržujejo oz. skrivajo, izvajali čim manj motenj oziroma jih ne preganjali, da bodo dejansko lahko varčevale z energijo teh nekaj dni.

Kar zadeva hranjenje pa je Potočnik spomnil, da so vse naše avtohtone živali sicer prilagojene na zimo. "Medvedi na primer zdaj spijo v brlogih in so popolnoma neaktivni," je navedel. A ob ekstremno nizkih temperaturah se zgodi, da večje število živali pogine oziroma omaga, dodatna hrana pa lahko omogoči uspešnejše preživetje.

Glede puščanja hrane na krmiščih pa je Potočnik opozoril na zelo strog zakon. Kot je pojasnil, ima zavod za gozdove natančno odmerjene količine krme, ki se jo lahko polaga v ekstremnih razmerah, in določene lokacije. Po zakonu to izvajajo koncesijski izvajalci, kot so lovišča, lovišča s posebnim namenom in lovske družine, da bi jih ljudje vsevprek hranili pa je prepovedano, celo kaznivo.

"Pri hranjenju ptic pa je zelo pomembno, da se jih hrani pravilno, s pravo krmo oziroma hrano, kajti v primeru neustrezne hrane, odvisno za katero vrsto ptic gre, lahko naredimo več škode kot koristi," je opozoril Potočnik. Dodal je, da v ta namen pogosto različna društva, tudi društvo za opazovanje ptic, prirejajo različna predavanja in seminarje, na katerih ljudi seznanjajo s pravilnim načinom krmljenja ptic.

Poudaril je, da s kruhom ptic nikakor ne hranimo. "Še zlasti v teh mrzlih razmerah kruh ni ustrezna hrana za ptice, ker ne omogoča energetskega izkoristka, živali so navidezno site, v resnici pa stradajo naprej," je izpostavil Potočnik in dodal, da je to poleti manj kritično, ker najdejo druge vire hrane.

"Za živali bomo največ naredili, da jih pustimo čim bolj pri miru, da privarčujejo čim več energije v teh treh, štirih, petih dneh, pa mogoče v celem tednu, ko so dejansko še izpostavljene zelo nizkim temperaturam," svetuje Potočnik.

To sicer še posebej velja tam, kjer je visok sneg, to pa je v južnem in vzhodnem delu Slovenije, kajti vsako dodatno gibanje v tako globokem snegu po navedbah Potočnika pomeni podhlajevanje in je za vsako žival zelo kritično.