V urbanem okolju gnezdi več kot 75 vrst ptic

26. 9. 2020 | Besedilo: Veronika Sorokin | Fotografije: Veronika Sorokin in arhiv podjetja Medis

ptice v mestu, ptice, ptiči

V evropskih mestih se na področju urbane gradnje, energetske sanacije ter krajinskega in arhitekturnega oblikovanja krepi posluh za celostne in trajnostne rešitve, ki prinašajo dobrobit ne le stanovalcem, temveč tudi naravni pokrajini in tam živečim rastlinskim in živalskim vrstam. Kot spodbuden zgled sobivanja človeka z naravo v mestu tokrat predstavljamo primer iz slovenske prestolnice.

Sanacije starejših objektov v številnih primerih izpolnjujejo vodilne okoljske smernice, saj so naravnane k učinkoviti energetski rabi, so optimalno finančno vzdržne in lahko pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja.

Koncept razgibanega vrta v Črnučah

V Črnučah, nekdanjem primestju, ki je s Črnuškim potokom, Sračjo dolino in Črnuško gmajno specifičen mikropredel Ljubljane, se je v okviru farmacevtskega podjetja Medis porodila daljnosežna ideja, kako delovno okolje ustvarjalno in optimalno preobraziti v razgiban vrt, ki bo privabil različne rastlinske in živalske vrste.

Kot prvo podjetje v Sloveniji so na streho novozgrajenega skladiščnega objekta namestili ptičje gnezdilnice, v bližnji okolici pa poskrbeli za zazelenitev in zasaditev z drevnino (različnimi grmovnicami in novimi drevesi). Osnovni koncept je temeljil na izboru vrst, ki so zaradi barvitih plodov še posebno privlačne zlasti za številne ptice pevke. Zasaditev je tako vključevala različne vrste drenov, panešpljic, ognjeni trn, jerebiko, mahonijo, aronijo, pa tudi jagodičevje za zadovoljstvo zaposlenih (maline, robide, kosmulje, ribez ipd.).

Pri premišljenem in strokovno podprtem načrtu so dejavno sodelovali strokovnjaki s področij krajinske arhitekture in varstvene ornitologije ter tako ob vključevanju biotske raznovrstnosti udejanjili vsestransko uporabno rešitev v urbanem okolju.

Krajinsko oblikovalski pristop

Ob gradnji novega skladišča so si zamislili zeleno izolirano streho velikosti 3000 kvad­ratnih metrov, na kateri se zdaj razraščata mah in nizka trava, medtem ko za drevesa in večje grmovje zaradi obtežbe objekta ni bilo objektivnih možnosti. K projektu so povabili prof. dr. Davorina Gaz­vodo, univ. dipl. inž. kraj. arh., prodekana za študijske zadeve na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki poudarja, da so pri oblikovanju vrtov ob poslovnih objektih oz. oblikovanju »zelene infrastrukture«, ne glede na lokacijo, ključni vsaj trije osnovni pristopi. Na prvem mestu je oblikovanje reprezentančnega prostora podjet­ja kot prostora, s katerim se to pojavlja v javnosti in z njim prek komunikacije tudi izraža svojo poslovno filozofijo. Prav tako je ključnega pomena zasnova uporabnega vrta, ki je, kakor pravi dr. Gazvoda, podrejen določeni konkretni funkciji, lahko v povezavi z osnovno dejavnostjo podjetja ali z ustvarjanjem razmer, ki bi omogočile različne dejavnosti, denimo organizacijo kosil na prostem, dogodkov in podobno. Kot tretji dejavnik pri zamisli zelene infrastrukture v delovnem okolju navede še kombinacijo vsega navedenega.

Pri krajinsko oblikovalskih rešitvah igrata lokacija podjetja in velikost parcele pomembno vlogo, čeprav je po besedah dr. Gaz­vode mogoče tudi na majhnih površinah sredi urbanega okolja oblikovati izstopajoč del, ki odraža odnos dotičnega podjetja do širše družbe. Kakor dodaja, so bile v konkretnem primeru prednosti velikost in lega parcele, pa tudi obstoječe drevje na njenem robu, ki k ureditvi okolice pridaja bolj zrel videz.

!!galerija!!


Sožitje človeka in ptic v delovnem okolju

Kako pomembno je zavedanje, da na splošno dobro počutje in kakovost življenja v mestu vpliva optimalna izkoriščenost zelenih površin, poudarja tudi varstveni ornitolog Tilen Basle, dipl. ekolog naravovarstvenik iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Po njegovem imajo pomembno vlogo za vzpostavitev vezi med človekom in naravnim okoljem prav naša bivališča – bloki, stolpnice, skladišča, dim­niki in stavbe v starih mestnih jedrih. Kakor pravi, v središču večjega srednjeevropskega mesta povprečno gnezdi od 35 do 40 vrst ptic, skupaj s predmestjem in vrtovi pa celo 70 do 75. Danes že več kot polovica prebivalstva živi v mestih, ta delež pa strmo narašča, tako da naj bi do leta 2050 v mestih živelo že več kot 70 odstotkov človeške populacije. Biotska raznovrstnost v urbanem okolju je torej za vse več ljudi vsakodnevni stik z naravo, ki je še posebno pomemben za mlade in oblikovanje njihovih vrednot o varstvu okolja in sobivanju z naravo.

Pri drznem projektu namestitve gnezdilnic na streho skladiščnega objekta je bilo, kakor je pojasnil, treba upoštevati več dejavnikov. Pozornost so najprej namenili videzu gnezdilnic: bile naj bi čim manj opazne, da se podajo k stavbi. Razen tistih na drevesih so jih izdelali iz mešanice cementa in žagovine, kar jim zagotavlja dolgo življenjsko dobo in dobro izolacijo. Poudaril je, da posnemajo mesta v naravi (skalne stene, zgradbe), ki jih ptice danes vse težje najdejo: »Hudourniki denimo radi gnezdijo visoko na nedostopnih predelih stene, pred steno pa je priporočljivo, da ni dreves, ki bi motila vstop. Podobno velja za postovke.« O najpogostejših vrstah ptic, ki bodo v kratkem zasedle pripravljene gnezdilnice na strehi objekta, je varstveni ornitolog Basle zatrdil, da bodo to gotovo manjše ptice pevke (velika sinica, plavček), pa tudi šmarnice in bele pastirice.

Kakšni so trendi v svetu

Kakor navaja prof. dr. Davorin Gazvoda, so iz zgodovine krajinskega oblikovanja znani ekološko usmerjeni pristopi sobivanja človeka z naravo že iz 20. let prejšnjega stoletja, ko je bil poudarek zlasti na izboru avtohtonih rastlinskih vrst. Od 60. let 20. stoletja pa so vse bolj zastopane ekološke smeri krajinskega oblikovanja, ki danes kulminirajo v izrazito sonaravnem pristopu pri urejanju in oblikovanju prostora: »V tem kontekstu naj omenim samo primer z začetka 90. let, ko so ameriški krajinski arhitekti precej pozornosti namenjali primestni ekologiji, kar je v konkretnih primerih pomenilo, da so upoštevali izbor rastlin in načine oblikovanja v ogromnih predmestjih ameriških mest. Tako oblikovani in zasajeni vrtovi so veliko prostora omogočali živalskim vrstam, kot so rakuni in različne vrste ptic.«

Ovira ni denar, temveč ozko razmišljanje

Sogovornika, krajinski arhitekt dr. Gazvoda in varstveni ornitolog Basle, sta enotna, da pri namestitvi gnezdilnic in načrtovanju uporabnega vrta ob poslovnih objektih ne govorimo o dragih investicijah. Še več, kakor zatrjuje Tilen Basle, so gnezdilnice preprosta in cenovno ugodna rešitev, ki prebivališče ptic še dodatno izboljša. Če je njihova vgradnja načrtovana že pred gradnjo ali sanacijo objekta, se lahko posamezne strukture vgradijo že prej in so tako pravzaprav neopazne. Pri večjih stavbah je za izvedbo potrebno sodelovanje z načrtovalci in arhitekti.

Pri uresničevanju tovrstnih projektov v Sloveniji je dr. Gazvoda omenil predvsem nezadovoljiv strokovni odnos investitorjev in pomanjkanje razumevanja ter spoštovanja strokovnih rešitev. Kot je dodal, se razmere sicer izboljšujejo, a pri višini naložb tu še vedno močno zaostajamo za razvito Evropo: »V Sloveniji nimamo dovolj usposobljenih podjetij, ki bi povezala vse faze urejanja prostora od tipičnih gradbenih posegov do zasaditev in vzdrževanja zelenih površin. Ob šibkih drevesničarskih standardih se celo ti pri izvedbi ne upoštevajo zadovoljivo (kakovost zemljine, zagotavljanje rastnih razmer in kakovostnega sadilnega materiala, pomanjkanje avtohtonih rastlinskih vrst v drevesnicah in podobno).«

Prav zaradi tega in še marsičesa drugega je ravno daljnosežni in vsestranski projekt podjetja Medis več kot spodbuden primer zagotavljanja biotske raznovrstnosti in do okolja prijaznih rešitev v urbanem prostoru.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE