Višje zimske temperature motijo plazilce in žuželke, aktivni tudi medvedi

V ljubljanskem živalskem vrtu imajo plazilce v terarijih, kjer so čez celo leto pogoji za življenje enaki. V primeru, da želijo plazilce razmnoževati, pa jih enostavno postopoma ohlajajo kar v gospodinjskem hladilniku, je dodala Furlanova.

Pogosto pa višje zimske temperature motijo žuželke in druge nevretenčarje. Te namreč povzročajo velike motnje v njihovem življenjskem ciklu, je povedal biolog in raziskovalec na ljubljanski biotehniški fakulteti Hubert Potočnik.

Pojasnil je, da je v milejših zimah njihov metabolizem bistveno višji in porabljajo energetske zaloge, ki jih sicer ne bi porabljali. Po njegovih besedah so v milih zimah določene žuželke bistveno bolj prizadete. Njihovo preživetje je slabše kot v hladnejših in bolj snežnih zimah.

Visoke zimske temperature pa pozitivno vplivajo na ptice. Te namreč veliko energije porabijo za ogrevanje svojega telesa. Ob tem je Potočnik izpostavil, da je ogrevanje telesa na 40 stopinj Celzija pri vremenskih temperaturah, ki znašajo deset stopinj pod ničlo, energetsko bolj potratno kot pri višjih temperaturah.

Sicer milejše zime vplivajo na aktivnost zlasti tistih živali, ki imajo v zimskem času spremenjene ritme aktivnosti. Po tej obliki prezimovanja so znane predvsem tiste živali, ki zimo prespijo. Med njimi so med drugim ježi, netopirji in polhi. Živalim, ki hibernirajo, se telesna temperatura spusti na nekaj stopinj nad ničlo, srčni utrip pa na okoli tri ali štiri udarce na minuto.

Ob tem je Potočnik poudaril, da ljudje pogosto mislijo, da so tudi medvedi tisti pravi hibernatorji, ki zimo prespijo. A imajo medvedi pravzaprav drugačno obliko zimskega spanja, nekakšno "nepravo hibernacijo" je pojasnil Potočnik. Dodal je, da pri medvedih do take upočasnitve metabolizma in prebave kot pri pravih hibernatorjih tako ne pride.

Po besedah Potočnika "medvedi odidejo v neaktivno spanje" ali dremež. Takrat se jim temperatura zniža za največ stopinjo in pol, vse ostale funkcije pa dobro delujejo.

Potočnik je še pojasnil, da medvedi notranjega ritma, ko preidejo v neaktivno zimsko stanje, nimajo vnaprej določenega. Dodal je, da čakajo na neugodne pogoje v okolju, ko se temperature spustijo in ko je v okolju težko najti zadostno količino hrane. V takih pogojih je varčevanje z energijo bolj uspešno. Ob ugodnejših temperaturah, ko je hrana še na voljo, pa so tako bolj aktivni. Pravzaprav lahko aktivni postanejo že v hladnejših zimah, ko se snežna odeja stanjša. Najmočneje pri medvedih hibernirajo samice, zlasti tiste, ki bodo tisto zimo polegle mladiče.