Znaki okužbe

Glavni znaki tularemije, ki jo povzroča bakterija Francisella tularensis, so vročina, splošno slabo počutje, glavobol, kašelj in povečane bezgavke. Na koži je lahko na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo, razjeda. Na pljučih pa se lahko pojavijo spremembe.

Bolezen prenašajo zlasti poljski glodavci, ki s svojimi izločki lahko okužijo okolico. Bolezen se na človeka največkrat prenese z vbodom okuženega klopa, lahko pa tudi z vdihavanjem okuženega prahu ali uživanjem okužene vode in premalo toplotno obdelanih živil. V trenutnih razmerah na Gorenjskem je največ okužb zaradi vdihavanja okuženega prahu ob kmečkih opravilih.

PREBERITE ŠE: BAKTERIJO ZAJČJE MRZLICE RAZŠIRILA DEŽEVJA, NIJZ ODSVETUJE PITJE VODE IZ NARAVE

Preprečevanje okužbe

Ker so za preprečevanje te bolezni najpomembnejši splošni ukrepi med bivanjem in delom v naravi in na kmetiji, prebivalce prosijo, da v trenutnih razmerah pri strojnih kmečkih opravilih poskrbijo, da so vrata in okna traktorja med delom ves čas zaprta. S kirurško masko se je treba zaščititi pri kmečkih opravilih v zaprtih prostorih še posebej, če so opazili sledi glodavcev, prav tako pa tudi pri čiščenju drvarnic in pri drugih kmečkih opravilih, kjer prihaja do intenzivnejšega prašenja. Med zadrževanjem v naravi pa svetujejo uporabo odganjal za klope in komarje.

NAČIN PRENOSA

Kot navaja NIJZ, se človek lahko okuži na več načinov:
- z vdihavanjem onesnaženih delcev ali aerosola v zraku (denimo med košnjo trave, nakladanjem sena in urejanjem krajine),
- z vbodom okuženega komarja, klopa ali muhe,
- z dotikom/ugrizom okužene živali,
- z uživanjem onesnažene vode in živil (nezadostno toplotno obdelanega mesa, zlasti zajčjega)

Med drugimi ukrepi za manjšo verjetnost okužbe s tularemijo sta nasveta, da za prehrano in higieno uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov in da preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč z zamrežitvijo oken in odprtin. Redno je treba tudi izvajati postopke dezinsekcije in deratizacije, še posebej, če opazimo iztrebke glodavcev.

Poleg tega je treba meso in živila živalskega izvora pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelati. Preprečiti je treba navzkrižno onesnaženje živil, zlasti onesnaženje že očiščenih in gotovih živil. Poskrbeti pa je treba tudi, da teh živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, kuhinjskimi pripomočki, priborom, delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili oz. mesom.

Pri ravnanju s surovim mesom divjih živali priporočajo uporabo rokavic. Še posebej svetujejo previdnost pri rokovanju z divjimi živalmi, ki se jih ne smemo dotikati, še zlasti če se nenavadno vedejo in so že na videz bolne. Poginule živali je treba pobrati in odstraniti z rokavicami, zapreti v polivinilasto vrečko in odvreči v komunalne odpadke. Še bolje je, da se poginulih živali v naravi ne dotikamo. Če pa opazimo več poginulih živali ali trupel večjih divjih živali, je treba o tem obvestiti veterinarsko higiensko službo.

Letos najbolj na udaru Gorenjska

Primeri se zaenkrat pojavljajo na območju Sorškega polja, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).

Tularemija je sicer redka bolezen. V Sloveniji je bilo med letoma 2014 in 2023 letno potrjenih od nič do 54 primerov okužbe. Največ jih je bilo leta 2021, ko so v goriški regiji zabeležili izbruh te bolezni.

Incidenčna stopnja za celotno Slovenijo se je v zadnjih desetih letih gibala med nič in 2,6 primera na 100.000 prebivalcev. Na Gorenjskem je bilo med letoma 2014 in 2023 prijavljenih od nič do tri primere letno, letos pa do 16. julija že devet primerov. Incidenčna stopnja za Gorenjsko letos tako znaša že 4,3 na 100.000 prebivalcev, kar zelo presega običajno stanje.