Razlogov, zakaj je ves čas ob vas, je precej. Nekateri so običajni in zdravi, medtem ko lahko pretirano sledenje nakazuje na vedenjske težave.
Večina mladičkov sledi svojemu novemu skrbniku, saj pogrešajo mamo in morebitne bratce in sestrice iz legla. Ker pridejo v novo okolje in spoznavajo nove stvari, so še negotovi in malenkost prestrašeni. Zvesto nam sledijo na vsakem korak, saj so odvisni od nas in zato jim prija naša družba. To, da so ves čas pod nogami, je nekaj običajnega in ni treba, da smo zaradi tega zaskrbljeni. Jih pa moramo čim prej začeti navajati, da ostajajo sami in da postajajo čim bolj samostojni.
Nekatere pasme psov so vzgojene za intenzivno delo z ljudmi, zato niti ni nenavadno, da so radi v naši družbi in iščejo našo pozornost. Želja po tesni interakciji s človekom je za nekatere pasme velika, medtem ko obstajajo pasme, ki se na človeka ne navežejo tako močno. Je pa priporočljivo, da zveste pse, ki uživajo v naši bližini, naučimo, da ni nič narobe, če so kdaj pa kdaj tudi sami.
Mnogi psi sledijo skrbniku, ker jih imajo radi in jih povezujejo s pozitivnimi stvarmi. Obetajo si priboljškov, igre, zabavnega učenja ali prijetnega crkljanja. Ob svojem lastniku so preprosto zato, ker uživajo v njegovi družbi. Vse lepo in prav, če le njegova obsesija z vami ne preraste vse meje zdravega okusa in dokler njegovo vedenje ni za vas moteče.
Psi so ves čas ob svojem človeku tudi zato, ker se počutijo nesigurni in nervozni. Takšno vedenje ni zdravo, saj lahko nakazuje na resnejše težave. Pogosto se jim moramo posvetiti in jih naučiti, da bodo bolj samozavestni in neodvisni. Le tako se bodo znebili morebitnega strahu in občutka manjvrednosti.
Še posebej, če menite, da je vedenje vašega psa »nevarno« za vas (ker vam je ves čas pod nogami), ga postopoma začnite učiti in navajati na to, kar od njega pričakujete. Smiselno je, da kuža zna ubogati na ukaze, kot so: »čakaj«, »prostor«, »pojdi ven« in podobno. Z njimi si lahko pomagate, da pes ostane dlje časa na nekem mestu ali da zapusti sobo, v kateri delate, počivate oz. se družite s prijatelji. Najpomembneje pa je, da psu že od samega začetka postavljate meje ter ga učite, kaj lahko in česa ne sme. Če kuža ve, kaj lahko pričakuje, pozna vsakodnevno rutino in ve, da boste dosledni, bo bolj miren in sproščen. Z učenjem zdrave mere samostojnosti in neodvisnosti ter z vztrajnostjo in potrpežljivostjo boste dosegli, da vam bo kuža vedno in povsod sledil, hkrati pa ne bo imel težav, ko bo moral nekaj časa ostati sam.