Znanstveniki ugotavljajo, kako delujejo pasji možgani
6. 9. 2019 | Besedilo: T. S. P.
Na svetu obstaja več sto različnih pasem psov, vse od drobnih čivav do ogromnih bernardincev. Vse pasme je s pomočjo selektivnega parjenja ustvaril človek. Nič nenavadnega ni, da smo s selektivnim parjenjem spremenili ne le videz psov, temveč tudi njihove možgane. Nevrologi na harvardski univerzi so se lotili preučevanja pasjih možganov in prišli do zaključkov, ki bi bodočim lastnikom psov lahko pomagali pri izbiri pravega najboljšega prijatelja.
V okviru raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Neurosci, so preučevali možgane s pomočjo magnetne resonance pri 33 različnih pasmah. Med drugim so ugotovili, da imajo manjše pasme tako velike možgane, kot je velika njihova lobanja, medtem, ko imajo večje pasme manjše možgane, ki ne zapolnijo celotnega volumna lobanje, poroča National Geographic.
Erin E. Hecht, nevroznanstvenica na Harvardski univerzi, je v okviru raziskave spremljala 62 psov različnih pasem (terierje, angleške barke, dobermane, bokserje itd.). Po pregledu lobanj so v okviru raziskave nato preučevali še, kako se glede na pasmo in njene značilnosti odzivajo določeni deli možganov.
Znanstveniki so označili šest področij v pasjih možganih, ki so se med določenimi dejavnostmi aktivirali. Rezultate teh testiranj so nato primerjali z značilnostmi določenih pasem. »Na takšen način ne vsiljujemo neke razlage, temveč rezultate raziskav urejamo po značilnostih pasem. Sčasoma bomo ugotovili, kako pasji možgani delujejo,« je pojasnil študent veterine Daniel Horscler. Rezultati bodo v prihodnosti pomagali tudi pri izbiri določene pasme kot hišnega ljubljenčka.
