Trata: Karel Čapek in angleška travica

16. 5. 2017 | Besedilo: J. B. | Fotografije: Shutterstock

trava, trave, setev trave, sajenje trave

Eden najvplivnejših čeških pisateljev 20. stoletja Karel Čapek je leta 1929 izdal zabavno knjižico Vrtičkarjevo leto, v kateri poskuša od angleškega znanca izmamiti skrivnost vzgoje žametne angleške trate. Čisto preprosto gre, pravi Anglež: dobro in globoko je treba pripraviti prst, biti mora hranilna in prhka, ne kisla, niti mastna, ne pretežka, a prav tako ne jalova. Treba jo je dobro zravnati, da bo ravna kot miza, nato posejati travno seme in dobro povaljati, potem jo je treba vsak dan zalivati, in ko vzklije, vsak teden pokositi, pokošeno je treba pomesti z mesta in trato zvaljati ...

Seveda vemo, da se poleg redne oskrbe, ki se v Vrtičkarajevem letu na tem mestu še ne konča, angleške trate imajo zahvaliti predvsem milemu in vlažnemu podnebju, ki jim zelo ugaja. Pri nas, kjer so razmere nekoliko drugačne in glede na lego tudi različne, je redna skrb za trato vsaj toliko pomembna. Če si ne želimo le zelene preproge za gledanje, temveč tudi za hojo in igro, je odločilno izbrati pravo mešanico semena oziroma travnih vrst – tako glede na namen kot glede na podnebje. Resnici na ljubo v nasvetu, ki ga je dobil Čapek, ni bilo večjega pretiravanja.

Ker od srede aprila letos ni bilo zares pravšnjih temperatur za setev trate, se moramo podvizati, če bi pripravljeno površino radi ozelenili še pred poletjem. Pa pojdimo po korakih.

Podlaga

Za rast trave so najprimernejša lahka, zračna, hranljiva in dobro odcedna tla. To moramo upoštevati že pri pripravi terena, pozneje bomo takšne razmere zagotovili z gnojenjem, zračenjem tal in peskanjem. Tla moramo zrahljati najmanj do globine 20 centimetrov, posebno če so zbita ali ilovnata. Od drugod pripeljana zemlja je lahko osiromašena hranilnih snovi, čeprav izvira s kultiviranih površin. Poleg tega lahko z njo pripeljemo tudi semena trajnih plevelov ali invazivnih rastlin, kakršna je na primer japonski dresnik. Zemlja mora biti blago kisla do nevtralna (idealen pH od 5,5 do 6,0), očiščena plevela in drobne granulacije. Idealno je, če jo laboratorijsko analiziramo in dodamo manjkajoče elemente. Če hočemo travno površino brez plevelov, moramo kupiti zemljo, iz katere so termično ali kemično odstranili plevel. Sami se plevela znebimo tako, da pred setvijo pustimo površino neobdelano, da plevel vzklje, jo rahlo okopljemo in fizično odstranimo plevel. Ker so pleveli časovno različno rastejo, to delamo nekaj tednov do mesec dni.

Setev ali preproge

Če želimo takojšen učinek, trato položimo, površina bo tudi prej pohodna. Približno 14 dni jo bomo morali dobro zalivati, seveda odvisno od vremena. Če jo sejemo, bo kalila od 14 dni do tri tedne. Da bo sejana trava tako gosta kot položena, bo treba poskrbeti še za nekaj košenj in gnojenja. V obeh primerih moramo podlago pripraviti enako pozorno in jo enako pognojiti.

Gnojenje

Težka in siromašna tla pred fino obdelavo pognojimo z organskimi gnojili, to je z dobro preperelim hlevskim gnojem ali kompostom, saj bi sicer vnesli v tla tudi plevelna semena. Pred setvijo je zelo pomembno založno gnojenje (vnašanje hranil v globlje pasti zemlje pred). Pri uporabi mineralnih gnojil dajemo pri osnovni setvi večji poudarek hranilu fosforju, ki pozitivno vpliva na vznik semena.

Tudi pozneje je zelo pomembno, da travi ne primanjkuje hranil za rast. Namesto hitro topnih mineralnih lahko uporabimo kompostirano zemljo, bogato s humusom, ki jo enakomerno potresemo po površini, ali namenska gnojila z nadzorovanim sproščanjem, pri katerih zadostuje tri- ali štirikratno gnojenje na leto.

Čas setve

Če želimo pri zasnovi nove trate doseči najboljše rezultate, sejemo zgodaj jeseni, ko je dovolj vlage, temperature so med 13 in 25 stopinjami Celzija, pleveli pa ne rastejo tako intenzivno kot spomladi. Če se za spomladansko setev kljub temu odločimo, je priporočljivo sejati čim bolj zgodaj, do sredine maja. Trata bo tako imela še dovolj časa za zgostitev do poletne vročine. Če sejemo v drugih mesecih, moramo poskrbeti za dovolj temeljito zalivanje.

Sejanje

Pred setvijo površino dobro poravnamo in povaljamo. Za sejanje se uporabljajo mešanice semen za različne lege. Profesionalci sejejo seme s sejalnico, ki ga enakomerno porazdeli po površini in ga potisne ter zavalja v zemljo. Tudi če sejemo sami, moramo zemljo povaljati. To bomo naredili pozneje še enkrat pred prvo košnjo (ko bo trava visoka od osem do deset centimetrov), da izboljšamo stik med nežnimi koreninicami in zemljo. Seme pred setvijo razdelimo na štiri ali več enakih delov. Z vsakim deležem potem posejemo del odmerjene površine. Najboljši vznik zagotovimo tako, da seme prekrijemo s centimetrom zemlje, še pred tem površino močno namočimo. Nato posejano površino potlačimo z valjarjem ali široko desko, ki jo prestavljamo po površini in po njej hodimo. Na majhnih površinah lahko vznik zgodnje pospešimo tako, da površino prekrijemo z zračno folijo. Dokler seme ne vzkali, mora biti posejana površina vedno enakomerno vlažna. Če ni dežja, jo je treba previdno vsak dan zalivati z zelo drobnimi kapljicami (pršiti).

Izbira semena

Mešanico izberemo glede na to, ali je teren sončen ali senčen, sušen, ali bo trata pohodna ali pa bomo na primer na njej igrali nogomet. V naravi ni travne vrste, ki bi sama imela vse lastnosti, ki jih pričakujemo od zasejane trate. Posebno obloženo seme, ki je dražje, se uporablja za dosejavanje manjših praznih oziroma poškodovanih površin trate.

Vzdrževanje

Uspešni zasnovi trate sledijo redna vzdrževalna dela, med katerimi pa ni samo košnja. Med postopke pri oskrbi trate spadajo še grabljenje listja jeseni, zračenje in dosejavanje spomladi, varstvo pred mahom, varstvo pred plevelom, boleznimi in škodljivci. Če plevelov ni veliko, jih odstranimo ročno, tako da s pomočjo primernega orodja izruvamo tudi korenine. Z nizko in kontrolirano košnjo dosežemo izčrpavanje plevelnih vrst, stimuliramo pa rast okrasne trate. Najpogostejša vzroka za pojav mahu pa sta prekisla tla in gosta senca. Pogosto se mah pojavi tudi na neprimerno obdelanih zbitih tleh.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE