Preplitvo posejan grah plen ptic
Ob zelo spremenljivih aprilskih temperaturah zemlje smo se lahko prepričali, kako močno na hitrost vznika vpliva toplota. Pri meni je v začetku aprila posejan grah kalil zelo dolgo – poleg tega je iz zemlje pokukala le četrtina setve. Staro seme, si rečem in pred prvomajskimi prazniki dopolnim vrste z novim semenom malega provansalca. Na plano se je tokrat pokazal v tednu dni, a je veliko klic s seboj na svetlo prineslo zeleno kroglico semena. Nič slajšega za ptice!
V nasprotju s semeni fižola, kjer klične liste oklepata razprti polovici podolgovatega zrna, ostane grahovo seme navadno pod zemljo, na plano pa se izvijejo lepo zloženi sivozeleni lističi mlade rastline. Še ti svitki mikajo ptice, kaj šele oživljeno seme na površju. Skupaj z njim izruvajo celo rastlinico!
Res je, malce za eksperiment in malce v želji, da bi šlo hitreje, sem naredila plitvejše jarčke, globoke največ dva centimetra, in jih bolj narahlo zagrnila s zemljo. Topli dnevi in dež so pospešili kalitev, ker so bile rastline iz prejšnje runde že zunaj, pa setve tokrat nisem pokrila s kopreno. Skoraj tretjina rastlinic je seme prinesla s seboj na svetlo – prav tako kot na fotografiji. Nisem jih potiskala pod površino, da jih ne bi poškodovala, sem pa nanje nasula prst iz zdrobljenih grud, da sem jih zakrila.
Po navodilih na semenskih vrečkah naj bi seme graha pokrili s 3 do 5 centimetrov zemlje, nekateri priporočajo tudi setev 8 cm globoko – tudi zato, da ptice ne bi izkopale zrn. Gotovo je to, koliko pod površino ostane ob kaljenju grahovo seme, odvisno tudi od vrste in rahlosti zemlje, a za zaščito mladih rastlinic je smiselno upoštevati priporočeno globino setve. Menda grahova semena zelo dišijo tudi poljskim miškam, a le, dokler ne začnejo kaliti, zato je smiselno v zemljo dati že nakaljena.
