Helsinki: reciklirana olimpijska arhitektura

Helsinki, ki so leta 1952 gostili poletne olimpijske igre, so bili najmanjše mesto, ki je gostilo poletne OI. Zgradbe, ki so jih takrat zgradili za to priložnost, so bile zasnovane kot vsestranska rekreacijska prizorišča, ki so se ohranila do danes, ko 70 let pozneje predstavljajo simbol uspešne krožne zasnove. Mesto je ves ta čas dajalo prednost ponovni uporabi in revitalizaciji olimpijskih arhitekturnih znamenitosti, ki prispevajo k razvoju značaja in oblike mesta, hkrati pa spoštljivo ohranja njihovo nacionalno vrednost.

Foto: Tuomas Uusheimo

»Olimpijske znamenitosti Helsinkov so vir velikega lokalnega in nacionalnega ponosa ter so stavbe, ki smo jih mnogi od nas bodisi prepoznali kot del mestnega tkiva ali pa se jih radi spominjamo. Zato je še posebej pomembno, da ohranimo in zaščitimo zapuščino teh zgodovinskih zgradb, hkrati pa si na novo zamislimo njihovo uporabo in izvedemo arhitekturne posodobitve, ki nekdanjim olimpijskim prizoriščem vlivajo novo življenje na čim bolj trajnosten način,« je povedala Hanna Harris, glavna direktorica za oblikovanje mesta Helsinki.

Olimpijski stadion v Helsinkih

Olimpijski stadion v Helsinkih, ki je bil zgrajen leta 1938, predstavlja ikono neodvisne Finske in finskega funkcionalizma. Stadion je rezultat arhitekturnega natečaja, ki je potekal v tridesetih letih 20. stoletja, na katerem sta zmagala finska arhitekta Yrjö Lindegren in Toivo Jäntti. Objekt je po mnenju stroke postal ikona funkcionalistične betonske arhitekture iz tridesetih let prejšnjega stoletja na Finskem. Od OI leta 1952 se uporablja kot večnamenski prostor tako za športne prireditve kot tudi druge dogodke. Prenova stadiona, ki je bila zaključena leta 2020, spoštuje izvirno arhitekturo z ohranjanjem oglate betonske fasade in izvirne strukture zasnove. Dodali so mu 20 tisoč kvadratnih metrov podzemnega prizidka, v katerem so športni objekti, logistični in tehnični prostori ter pokrita tekaška steza. Poleg tega so arhitekti iz birojev K2S Architects + Architects NRT, ki so pripravili prenovo stadiona, poskrbeli za boljšo varnost in udobje z dodatnimi vhodi na tribune in nadstreškom, ki skoraj v celoti pokriva tribune.

Muzej umetnosti Amos Rex

Steklena palača, kar v finščini pomeni Lasipalatsi, je bila prvotno zasnovana kot začasna zgradba za obiskovalce olimpijskih iger. V njej so bili potem urejeni različni komercialni prostori, restavracije in kino. Arhitekturno podjetje JKMM s sedežem v Helsinkih je leta 2018 zaključilo petletni projekt, vreden 50 milijonov evrov, ki so zgradbo preoblikovali v muzej umetnosti Amos Rex.

Foto: arhiv JKMM Architects & Mika Huisman

Med zahtevno prenovo so izkopali kar 13 tisoč kubičnih metrov kamna, da so oblikovali galerijski prostor, ki se v večini nahaja pod trgom. Galerijo prekrivajo kupole in strešna okna, ki nad zemljo ustvarjajo nenavadno površino in igrivo pokrajino, ki prebivalce in obiskovalce vabi k interakciji s prostorom, prav tako se pogosto uporablja kot tribuna, oder ali ploščad za javne dogodke. Muzej vabi umetnike in kreativce, da izkoristijo ta javni prostor tudi za ustvarjanje del, specifičnih za lokacijo. Tako je do 4. septembra 2022 na ogled instalacija japonskega umetnika Tadashija Kawamate z naslovom Gnezdo, v kateri predelani materiali visijo čez streho stavbe in navzgor po dvoriščnem dimniku.

Letališče v Helsinkih

Letališče, ki je bilo zgrajeno leta 1952, je med olimpijskimi igrami skrbelo za prihode športnih ekip in obiskovalcev z vsega sveta, vključno z najpomembnejšimi gosti. Najnovejšo razširitev terminala so zasnovali v biroju ALA Architects, ki ima sedež v Helsinkih. Osrednja značilnost prizidka letališča je strop iz križno laminiranega lesa, ki ga sestavlja 500 kosov finske smreke. Ti tvorijo valovito strukturo, ki se zdi, kot da lebdi v zraku. Razširitev terminala predstavlja nekakšen poklon finskemu oblikovanju in finski naravi z uporabo pretežno domačih materialov. Instalacija na novem terminalu, ki so jo poimenovali Luoto, pa prikazuje finsko pokrajino z drevesi, rastlinami in kamni. Prenovo naj bi zaključili leta 2023, ko bodo odprli novo dvorano za prevzem prtljage.

Foto: Finavia

Večstanovanjska hiša Serpentine

Večstanovanjska hiša Serpentine v predelu Käpylä v Helsinkih, ki jo je zasnoval arhitekt Yrjö Lindegren (tudi soavtor olimpijskega stadiona), predstavlja vrhunec finske arhitekture. Stavba s 189 stanovanji je bila zgrajena kot del olimpijske vasi leta 1951. Projekt prenove južnega dela stavbe je potekal od leta 2016 do 2018, vodila pa ga je finska arhitektka Mona Schalin iz biroja Kati Salonen & Mona Schalin Architects. 

Foto: Kuvatoimisto Kuvio Oy

Leta 2019 je za projekt prejela nagrado Finlandia, ki jo vsako leto podeljuje Finsko združenje arhitektov SAFA. Kljub dolžini 287 metrov zasnova stavbe ni toga in enolična, saj so posamezne stanovanjske enote postavljene v pahljačasto ureditev, ki ustvarja niz zasebnih vrtnih prostorov. Oblikovalska skupina je tesno sodelovala z Mestnim muzejem Helsinki ter mestnim oddelkom za načrtovanje in nadzor gradnje, da bi bila prenova čim bolj trajnostna. Ohranjena in popravljena je bila večina originalnih oken in kuhinjskega okovja, ohranili so tudi originalni naravni prezračevalni sistem, ki je energetsko učinkovit in preprečuje težave s kakovostjo zraka v zaprtih prostorih.

Kot pravijo mestne oblasti, si prizadevajo za inovativno in trajnostno preoblikovanje arhitekture mesta. Do konca leta bodo predstavili arhitekturno politiko, ki bo opredelila odnos mesta do arhitekture: tako kulturnih znamenitosti kot tudi običajnih stavb in urbane prenove. Prav tako bodo razglasili zmagovalca oblikovalskega natečaja Makasiiniranta, s katerim bodo predstavili načrte za najodmevnejši projekt, v sklopu katerega bo tudi novi Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Med večjimi projekti je še preoblikovanje južnega pristanišča v mestu – to je zadnje staro pristaniško območje, ki bo doživelo preobrazbo, vključno z zaščitenim olimpijskim terminalom.