Slavni muzej, pod katerega se je podpisal arhitekt Frank Gehry, so odprli 18. oktobra 1997 ob reki Nervión v Bilbau, nastal je ob sodelovanju baskovske vlade in Guggenheimove fundacije. Kritiki so stavbo označili z besedami 'mojstrovina dekonstruktivizma', velja pa za najbolj vplivno delo sodobne arhitekture.

»Muzej s 24 tisoč kvadratnih metrov, od katerih je devet tisoč namenjenih razstavnim prostorom, predstavlja arhitekturno znamenitost drzne konfiguracije in inovativnega dizajna, ki zagotavlja zapeljivo ozadje za umetnost, ki je v njem razstavljena,« lahko preberemo o stavbi na spletni strani muzeja.

Gradnja muzeja je bila zelo zahtevna, a končana v roku, zanjo pa so odšteli 84 milijonov evrov, natanko toliko, kolikor so predvideli na začetku. Zaradi matematične zapletenosti Gehryjevega načrta si je pri gradnji pomagal z napredno programsko opremo, prvotno zasnovano za vesoljsko industrijo, CATIA. Za zunanjo oblogo stavbe je izbral titan, potem ko je izključil druge materiale in videl obnašanje vzorca titana, pritrjenega na zunanjost njegove pisarne. Končna obdelava približno 33 tisoč izredno tankih titanovih plošč ustvarja grob in organski učinek, na videz katerega vpliva tudi spreminjanje barv materiala glede na vremenske in svetlobne pogoje. Druga dva materiala, ki sta bila uporabljena v stavbi, sta apnenec in steklo.

Bilbao je danes uspešno in priljubljeno mesto. Toda pred 25 leti je bil precej drugačno mesto. Postindustrijsko pristanišče, ladjedelništvo in industrija jekla sta zamrli, veliko je bilo brezposelnih, situacija je bila še slabša zaradi baskovskega separatističnega terorizma. S prihodom muzeja pred 25 leti so se stvari spremenile. Bilbao je postal prijetno mesto, v katero radi zahajajo turisti. Spremembo pripisujejo muzeju oz. tako imenovanemu učinku Bilbao, pri katerem je šlo za poskus z ekscentrično stavbo ali več stavbami pritegniti množice turistov ter tako vdahniti območju ali celotnemu mestu novo življenje.

Pri tem muzeju pomagajo tudi znamenitosti v njegovi okolici. Dve leti pred odprtjem muzeja so mesto povezali z novim metrojem, ki ga je zasnoval arhitekt Norman Foster. Uredili pa so tudi javni prostor okoli muzeja, kjer so na ogled številna umetniška dela, ki so jih ustvarili umetniki, kot so Louise Bourgeois, Eduardo Chillida, Yves Klein, Jeff Koons ali Fujiko Nakaya.

Znameniti kuža v svečani preobleki

Znameniti kuža Puppy avtorja Jeffa Koonsa, ki je med skulpturami pred muzejem, obdan z 38 tisoč rastlinami, je ob 25. obletnici muzeja dobil svečano preobleko. Umetnik ga je preoblekel v belo zasaditev. Običajno postopek zamenjave 38 tisoč rastlin, ki pokrivajo omenjeno cvetlično skulpturo, poteka dvakrat na leto. Namesto da bi bile cvetlice razporejene tako, da ustvarjajo barvne lise, je tokrat ogromen mladiček zahodnovišavskega belega terierja pretežno bel, nekaj barvnih cvetov pa poudarja njegov obris in teksturo. Zaradi nove monokromatske zasnove je Puppy še bolj podoben pasmi, ki jo predstavlja. Med cvetlicami, ki ga krasijo, prevladujejo bele petunije, begonije, dimorfoteke in grobeljnik.