Najboljša slovenska arhitektura po mnenju občinstva

V okviru arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije (OHS) je potekalo glasovanje javnosti za nagrade OHS. Obiskovalci letošnjega festivala so si lahko v treh dneh ogledali več kot 70 arhitekturnih projektov in zanje glasovali. Nagrade so bile podeljene v treh kategorijah: javni, družbeni in poslovni projekti, stanovanjski projekti in projekti z lesom. V vsaki kategoriji so bile podeljene tri enakovredne nagrade, podelili pa so jih sinoči na zaključku festivala.

Prenova hiše najstarejše trte na svetu, arhitektura Arhisol. Foto Miran Kambič/

V kategoriji javni, družbeni in poslovni projekti so nagrado prejeli projekti: prenova hiše ob najstarejši trti na svetu (arhitektura Arhisol, Stojan Skalicky in Tina Rudolf), pokopališče Ankaran (VOID arhitektura - Mina Hiršman, Primož Žitnik, Uroš Rustja, Mateo Zonta; krajinska arhitektura Studio AKKA - Ana Kučan, Luka Javornik, Danijel Mohorič), prenova Auerspergove železarne na Dvoru pri Žužemberku (arhitektura Arhitektonika, Andrej Goljar).

Vila Kobdilj 1835, arhitektka Vesna Hrvatin. Foto Ana Rojc/

V kategoriji stanovanjski projekti so bili nagrajeni: vila Kobdilj 1835 (arhitektura Vesna Hrvatin), alpski hiši (arhitektura Dekleva Gregorič arhitekti - Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Jan Žužek, Andi Koder), blok Vevče (arhitektura: Tria Studio - Jernej Hočevar, Martin Lovrečić, Matevž Vrhovnik, Monika Homar, Urh Wiegele).

Center starejših KO-RA, Arrea arhitektura. Foto Tadej Bolta/

V kategoriji projekti z lesom pa so nagrado prejeli: drevesna hiška (arhitektura Atelje Ostan Pavlin - Aleksander S. Ostan, Nataša Pavlin), center starejših KO-RA (arhitektura Arrea arhitektura - Maruša Zorec, Maša Živec, Nena Gabrovec, Rok Hočevar; krajinska arhitektura Studio AKKA - Ana Kučan, Lara Gligić), vhodni objekt v Sotesko Vintgar (arhitektura Ofis arhitekti).

Drevesna hiška, arhitektura Atelje Ostan Pavlin. Foto Jure Kravanja/

Festival OHS podeljuje nagrade od leta 2019. »Nagrada se razlikuje od klasičnih strokovnih arhitekturnih priznanj, saj njen glavni namen ni zgolj strokovno vrednotenje arhitekturnih dosežkov, temveč spodbujanje širše javnosti k aktivnemu razumevanju pomena kakovostnega grajenega prostora ter k sodelovanju pri njegovem nastajanju. Vse projekte, vključene v festivalski program, predhodno potrdi strokovna žirija. Končnega nagrajenca pa izbere javnost z glasovanjem med obiskovalci festivala. Nagrada tako odraža neposreden odziv uporabnikov prostora, ki jim je arhitektura v prvi vrsti tudi namenjena,« so povedali organizatorji festivala, ob tem še dodajajo, da se nagrada podeljuje celotni projektni ekipi.