Nov viadukt za novo upanje Genove

V italijanski Genovi, enem od najpomembnejših morskih pristanišč v Sredozemlju, se je 14. avgusta 2018 med močno nevihto porušil avtocestni viadukt Morandi, pri čemer je pod sabo pokopal 43 ljudi. Zaradi tragedije, ki se je zgodila na cestni povezavi nad gosto poseljenim delom mesta, si Genova še danes celi rane. Most, ki je bil zgrajen leta 1963, so pozneje v celoti porušili in petindvajsetega junija lani začeli z gradnjo novega. Tega so v rekordno hitrem času dokončali, pred dobrim mesecem so namreč namestili zadnji del konstrukcije.

Podpira ga 18 nosilnih stebrov

Nov most, ki ga je brezplačno zasnoval priznani italijanski arhitekt Renzo Piano, je dolg 1067 metrov, širok 30 metrov, visok pa 52,20 metra. Cestišče je vgrajeno na 18 nosilnih stebrov iz armiranega betona, ti so postavljeni v razmikih 50 metrov. Nosilni stebri imajo eliptični presek 4 x 9,5 metra.

Zasnova mostu odseva značaj obmorskega mesta. Njegova oblika spominja na trup ladje. Jeklene elemente mostu so obarvali v svetle odtenke, tako da most deluje svetlo in se zlije s pokrajino.

Pri gradnji novega mostu sodelujeta milansko gradbeno podjetje Salini Impregilo in tržaško ladjedelniško podjetje Fincantieri, ki sta v ta namen ustanovili skupno podjetje Pergenova, ki bdi nad gradnjo. Gradnja objekta bo po nekaterih podatkih stala 200 milijonov evrov. Izdelan je iz 67 tisoč kubičnih metrov betona. Pravijo mu tudi prvi pametni most v Evropi, saj bo opremljen z najsodobnejšim nadzornim sistemom in roboti, ki ga bodo nadzorovali 24 ur na dan.

Nagrada za življenjsko delo

Pred kratkim pa so Renza Piana, rojenega leta 1937 prav v Genovi, nagradili z nagrado za arhitekturo Italije 2020 – prejel je priznanje za življenjsko delo. Priznanje podeljuje italijansko ministrstvo za kulturo v sodelovanju z rimskim muzejem sodobne umetnosti Maxxi in milanskim muzejem Triennale Design Museum, letošnjega prejemnika pa so razglasili na spletnem festivalu Una storia per il futuro, ki jo je organiziral muzej Maxxi. Nagradili so ga zaradi njegove strokovne zavzetosti, ki je zaznamovala in še naprej zaznamuje njegova arhitekturna dela, ter neomajnega prizadevanja za promocijo kakovosti in javne vrednosti arhitekture.

Piano, ki je med drugim prejel tudi prestižno Pritzkerjevo nagrado, živi in dela v Parizu. V svoji bogati karieri se je podpisal pod številne odmevne stavbe po vsem svetu, med najbolj znanimi je zagotovo pariški Center Pompidou, ki ga je zasnoval že leta 1977. Štiri leta pozneje je ustanovil arhitekturno podjetje Renzo Piano Building Workshop, ki ima zdaj približno 150 zaposlenih in pisarne v Parizu, Genovi in New Yorku. Zasnoval je vrsto muzejskih in drugih kulturnih zgradb v Evropi in ZDA, pri čemer kritiki njegove stvaritve opisujejo kot zračne, elegantne in prefinjene. Med odmevnejšimi projekti v zadnjih desetletjih so muzej znanosti in tehnologije Nemo v Amsterdamu, poslopje Kalifornijske akademije znanosti v San Franciscu, muzej Fundacije Beyeler v Baslu, glavni terminal mednarod­nega letališča Kansai, nebotičnik Shard (Črepinja) v Londonu in še številne druge.

PREBERITE ŠE: Center Botin v Santanderju: Oživitev degradiranega območja