Podelili evropske nagrade za urbani javni prostor

Mednarodna žirija, sestavljena iz devetih arhitektov in direktorjev vidnih evropskih arhitekturnih ustanov, med njimi tudi Muzeja za arhitekturo in oblikovanje iz Ljubljane (MAO), je izbirala med projekti, ki so nastali v letih 2014 in 2015. "Žirijo so najbolj prepričali Poljaki, ki se z izgradnjo zgodovinskega muzeja mesta pod klančino Trga solidarnosti v mestu Ščečin soočajo s svojo nemško preteklostjo in spominom na krvavo zatrte demonstracije ladjedelniških delavcev leta 1970. Poljaki trg že leta obnavljajo in ga želijo z novimi vsebinami približati ljudem." Rešitev za omenjeni trg je pripravil arhitekt Robert Konieczny iz biroja KWK Promes.

"Nagrado za evropski urbani prostor pa si Poljaki delijo s Katalonci, ki so v malem ruralnem katalonskem mestu Caldes de Montbui po dolgih letih zanemarjenosti in onesnaženosti obnovili star namakalni sistem, povezan s termalnimi izviri, uredili stare terase s sadovnjaki in celotno področje povezali s sistemom javnih prostorov ter mu dali nov namen. Tako je pravzaprav v ruralnem okolju, kjer se le še malo prebivalcev ukvarja s poljedelstvom in kjer se sprememba življenjskih navad močno odraža v prostoru, nastal neke vrste park – sadovnjak – vrt." Rešitev so pripravili arhitektki Marta Serra in Elena Albareda iz biroja Ciclica in Jordi Calbetó iz biroja Cavaa.

"Promenada Velenje, projekt arhitekturnega biroja Enota, je pomemben mestni prostor in prometnica mesta. Predstavlja glavno os v središču Velenja. Mesto je bilo zasnovano v 50. letih prejšnjega stoletja in temelji na modernističnem idealu mestnega vrta, ki je kot tak edinstven v slovenskem prostoru. Njena prenova je prvi korak k postopnemu oživljanju mestnega središča, hkrati pa je njena naloga omogočati do sedaj manjkajoče vsebine in vračati Velenju značaj mesta v parku. Tako Promenada zmanjšuje površine, namenjene prometu z nadomestitvijo prej obstoječega parkirišča pred zdravstvenim domom z garažno hišo, ki je zasnovana kot dvonivojska parkirna ploščad v parku – dve parkirišči sta naloženi ena na drugo. Gre za izredno racionalen izkoristek prostora, saj avtomobili ne potrebujejo dodatnih površin za prehode med nadstropji. Iz garažne hiše je urejen dostop na Promenado. Ta z njim postane pomembna pot v mesto z jasnim začetkom in koncem. Vijugasta in zožena pot povezuje lokalno razširjene sosledne površine, kjer so nameščeni urbani betonski elementi, namenjeni posedanju, hkrati pa uokvirjajo prostor za izvedbo dodatnih programskih vsebin. Osrednji element celotne zasnove je most čez reko Pako s terasami z dostopom do vode. Do zdaj neopazna reka z njimi postane vključena v urbani prostor," so ob tem zapisali v MAO.

"Velenjska Promenada, ki so jo načrtovali Enota arhitekti, se je v konkurenci skoraj 300 projektov uvrstila med 25 najboljših. To je velik uspeh, saj številne evropske države intenzivno investirajo v javne prostore ter za nove parke, trge, ulice in nabrežja namenjajo znatno višja sredstva kot so običajno na voljo pri nas. Med nominirance smo velenjsko Promenado v strokovni žiriji uvrstili soglasno. Ta uspeh ponovno dokazuje, da v Sloveniji vse bolj razumemo pomen javnih prostorov za uspešen razvoj mest in da smo sposobni izvesti vrhunske projekte," je ob tem povedal direktor MAO Matevž Čelik, ki je bil eden od članov mednarodne žirije.

Vseh petindvajset urbanih rešitev bo v okviru posebne razstave prihodnji dve leti potovalo po evropskih mestih. Dela bodo objavljena tudi v spletnem arhivu Public Space, ki vsebuje najboljše projekte od leta 2000, ko so nagrade prvič podelili. "Evropska nagrada za urbani javni prostor je odličen prikaz evolucije evropskega javnega prostora v zadnjih petnajstih letih. Nagrada izpostavlja pomen javnega prostora v demokratičnem življenju mest ter zagovarja in spodbuja razvoj javnega in urbanega prostora, zaradi katerega je skupno življenje v mestih prijetnejše," so še zapisali v MAO ob podelitvi nagrad. Do zdaj je bilo predstavljenih okoli 1300 projektov iz več kot 600 evropskih mest. Leta 2012 je glavno nagrado prejel projekt Prenova nabrežij reke Ljubljanice.

Mednarodno žirijo so letos sestavljali arhitekt Enric Batlle (CCCB, predsednik žirije), arhitekt Matevž Čelik (MAO), zgodovinar arhitekture in kritik Hans Ibelings, Juulia Kauste iz Muzeja finske arhitekture, arhitektka in kritičarka Ewa P. Porebska, Francis Rambert z Inštituta za francosko arhitekturo, Peter Schmal iz nizozemskega arhitekturnega muzeja v Frankfurtu, Dietmar Steiner iz Arhitekturnega centra na Dunaju in Ellis Woodman z londonske arhitekturne fundacije.